Na februarski seji je Senat Univerze v Ljubljani sprejel Pravilnik o kolektivni znamki »Odcepljeno podjetje Univerze v Ljubljani«. Dokument dopolnjuje prav tako sprejeti Pravilnik o upravljanju z intelektualno lastnino. V slednjem je prvič opredeljen koncept odcepljenega podjetja, ki pomeni podjetje, ustanovljeno z namenom gospodarskega izkoriščanja univerzitetnega znanja. V današnji oddaji komentiramo vse bolj poudarjen pomen prenosa znanja z univerz v gospodarstvo. 

Novi Pravilnik o kolektivni znamki je namenjen odcepljenim podjetjem, ki bi se v javnosti želela predstaviti kot odcepljena od Univerze v Ljubljani. V dokumentu so določili grafično podobo in opredelili ukrepe v primeru kršitev uporabe kolektivne znamke. Kot navajajo, je namen kolektivne znamke promocija inovativne dejavnosti univerze, spodbujanje podjetniške kulture in zagotavljanje ugleda odcepljenih podjetij. Glavni novosti Pravilnika o upravljanju z intelektualno lastnino sta zamenjava izraza industrijska lastnina v intelektualna lastnina in uvedba pojma univerzitetnega znanja. Ta zajema rezultate raziskav in drugega dela, ki nastane na univerzi in ga je mogoče zavarovati s pravico intelektualne lastnine kot poslovno skrivnost. Mednje spadajo denimo videz izdelka, nova sorta rastline, strokovno znanje in podatkovne baze. 

Čeprav sta sprejeta pravilnika zgolj formalnost in urejata v realnosti že obstoječe prakse podjetizacije univerze, je na mestu problematizirati tovrstne načine prenosa na univerzah pridobljenega javnega znanja v zasebni sektor. V zadnjih treh desetletjih se je v slovensko akademsko sfero z neoliberalizacijo izobraževalnega sistema iz zahodnih kapitalističnih držav prenesla ideja odcepljenega podjetja. Pri spin-off podjetjih je univerza med ustanovitelji in tudi solastniki podjetja ter je tako deležna delitve morebitnega dobička. S spin-out podjetji pa ima univerza sklenjeno licenčno pogodbo, prek katere podjetje plačuje za delo, ki je bilo ustvarjeno na univerzi. V slovenščini se izraza uporabljata izmenično pod krovnim izrazom odcepljeno podjetje. 

Po navedbah Univerze v Ljubljani trenutno deluje 16 od univerze odcepljenih podjetij. Sporočili so nam, da v nobenem od naštetih podjetij niso udeleženi kot lastniki. Podjetja so se odcepljala po principu sklenitev licenčnih pogodb, torej po principu spin-out. Čeprav Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti od leta 2021 omogoča javnim raziskovalnim organizacijam ustanavljanje gospodarskih družb za prenos znanja, je realizacija v praksi zapletena, odgovarjajo. 

Tèrmin odcepljenega podjetja se je v akademskem prostoru zakonsko uvedel leta 2014 v Zakonu o visokem šolstvu, čeprav so se v praksi podjetja odcepljala že prej. Kot navajajo na spletni strani Inštituta »Jožef Stefan«, je bilo prvo odcepljeno podjetje na njihovem inštitutu ustanovljeno že leta 1987. Poznamo tudi kar nekaj uveljavljenih akademikov, ki so hkrati z opravljanjem javne službe na univerzi ustanovili svoje podjetje – trenutni rektor Gregor Majdič je denimo leta 2012 postal soustanovitelj podjetja AnimaCel, bivši ljubljanski rektor in minister za izobraževanje Igor Papič pa podjetja Reinhausen 2e. 

Ideja o odcepljenih podjetjih je v naš prostor prišla iz Združenih držav Amerike, kjer se je predvsem v 80. in 90. letih z razmahom finančnih trgov začel val ustanavljanja od večjih korporacij odcepljenih podjetij. Pri tovrstnih odcepljenih podjetjih gre najpogosteje za izogibanje delovni zakonodaji, povečanje možnosti za investicije tveganega kapitala ali pa želi podjetje zaradi svojega slabega ugleda v družbi z novim podjetjem ustvariti vtis o transparentnosti. Ideja se je prenesla tudi na univerze, kjer je cilj ustvarjati predvsem visokotehnološka podjetja, v katera se prenašajo specifična znanja. Primera uspešno odcepljenih podjetij sta denimo Google in Microsoft. 

Zagovorniki neoliberalne ekonomije v odcepljenih tehnoloških podjetjih vidijo številne prednosti. Kot je zapisano v Zakonu o visokem šolstvu, je prednost univerzitetnih odcepljenih podjetij ta, da univerza s soustanavljanjem visokotehnoloških podjetij prispeva h gospodarskemu razvoju družbe. Mladi in visokokvalificirani strokovnjaki s tem dobijo možnost, da znanje, pridobljeno na visokošolski ustanovi, prenesejo v prakso in se preizkusijo kot podjetniki.

Objektivnih in neodvisnih poročil o številu in vplivu odcepljenih podjetij na gospodarstvo skorajda ni. Se pa na prvi pogled zdi, da odcepljena podjetja v veliki večini primerov niso pomemben dejavnik za življenja vsakdanjih ljudi – razen če prerastejo v velike korporacije, kot je recimo že omenjeni Google. Mnoga od Univerze v Ljubljani odcepljena podjetja se ukvarjajo s precej nišnimi storitvami in javnosti niso zares poznana, denimo podjetje DivjaLabs, ki trži storitve ocenjevanja številčnosti prostoživečih populacij živali, ali Genialis, podjetje, ki razvija aplikacije za analizo podatkov.

Razlogi za majhen ali kratkotrajen vpliv na ekonomijo so med drugim, da podjetja zaposlujejo relativno majhno število ljudi, pogosto iz različnih koncev sveta, in so bolj kot v lokalno okolje vpeta v globalne trge. Za tovrstna mala podjetja velja, da če v nekaj letih ne prerastejo v večja podjetja z vsaj delnim monopolom na trgu, propadejo ali jih absorbirajo veliki igralci, podobno kot na splošno velja za mala podjetja v kapitalizmu. Poročilo o stanju odcepljenih podjetij v Španiji je pokazalo, da na leto propade eno od štirih podjetij. Sicer naj bi od univerz odcepljena podjetja obstala dlje, kot ostala start-up [stárt ap] podjetja, predvsem zaradi močnih javnih subvencij. 

Z Univerze v Ljubljani so nam sporočili, da se v zadnjih letih pri nas ustanovita okoli dve odcepljeni podjetji letno. Podatke o številu odcepljenih podjetij je sicer težko podajati, saj so nekatera že propadla. V nedavnem poročilu Evropske komisije o stanju odcepljenih podjetij je zapisano, da v Evropski uniji še ne izkoriščamo polnega potenciala, ki ga imajo odcepljena podjetja za družbo. Zapisujejo, da potrebujejo podjetja za uspešen preboj na trg naložbe tveganega kapitala, česar v Sloveniji še ne prakticiramo. Razlog za to naj bi bili zapleteni predpisi o intelektualni lastnini, visoki deleži lastniškega kapitala univerz, ki odvračajo zasebne vlagatelje, in pomanjkanje finančnih instrumentov za rast v poznejši fazi. Univerza bi se po njihovem mnenju morala bolj odpreti naložbam tveganega kapitala. Spomnimo, da sta lani Univerzi v Ljubljani in Mariboru prvič sklenili partnerstvo s skladom tveganega kapitala Vesna, ki bo simboličnih 50 milijonov evrov vložil v 80 projektov, usmerjenih v komercializacijo raziskav.

Čeprav podporniki komercializacije univerze pravijo, da je za odcepljena podjetja nujno odpiranje univerz kapitalu, pozabljajo, da so najpomembnejši dejavnik za uspešnost prav javne subvencije. Pomembna značilnost od univerz odcepljenih podjetij je namreč, da so deležna močne javne finančne podpore. Univerza v Ljubljani letos že petič podeljuje sredstva iz razpisa Inovacijskega sklada v skupni višini 400 tisoč evrov. Evropska unija s programom Obzorja Evrope 2021-2027 za komercializacijo znanja v državah Evropske unije skupno namenja skoraj 100 milijard evrov.

Direktna finančna podpora inovacijam in podjetništvu pa niti ni tako bistven način javne podpore zasebnemu sektorju. Že uporaba univerzitetne infrastrukture in opreme, znanja, ki je bilo ustvarjeno in podprto z javnim denarjem na univerzi, omogoča ustanavljanje zasebnih podjetij. Kot zapiše profesorica Lilijana Burcar v enem izmed svojih esejev, uvajanje koncepta odcepljenega podjetja od univerz zahteva, da opravijo raziskovalno delo, ki bi bilo za neko podjetje sicer predrago, rezultate tega dela, ki je večinoma podprto iz javnega proračuna, pa patentirajo in prenesejo na zasebnike. S tem manevrom znanje odsvojijo od davkoplačevalcev, ki so to delo financirali. 

Če zaključimo, pozitivnih učinkov odcepljenih podjetij za ljudi, kot jih predstavljajo njihovi neoliberalni zagovorniki, ni. Osnovna neoliberalna formula, da bo šlo družbi dobro, ko bo šlo dobro gospodarstvu, služi le kot zavajajoče orodje, s katerim si v primeru univerz posamezniki prisvajajo javna sredstva in znanje. Prav tako ideja odcepljanja podjetij bolj kot direktni prispevek h kapitalistični ekonomiji služi vcepljanju ideologije podjetništva v univerzo. Za ohranjanje kapitalističnega reda je pomembno, da je izobraževalni sistem čim bolj organiziran kot podjetje, znanstvenik pa naj bo tudi podjetnik. 

Komentirala je Urška.