Znanje po inovacijsko?

Državni zbor je marca na osmi redni seji po skrajšanem postopku sprejel novelo zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Novela zakona je že pred sprejetjem prejela nekatere kritike znanstvene stroke. Predsednike in predsednice znanstvenih svetov ter Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije KOsRIS je zmotila obravnava novele po skrajšanem postopku in izključitev izvajalk znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz razprave. Proti noveli zakona so v začetku marca nastopili tudi v Visokošolskem sindikatu Slovenije. Te je zmotil hitri postopek uvajanja – citiramo – »kršenja načela o enakem plačilu za enako delo in ustvarjanja novih nedopustnih plačnih nesorazmerij zaposlenih v javnih organizacijah« – konec citata – z uvedbo možnosti plačnih izjem za nekatere raziskovalne projekte po posebnih pogodbah z ministrstvom, podrobnosti pa niso opredeljene v noveli zakona. 

 

Bolj kot vsebina posameznih členov nas danes zanima sam ideološki okvir noveliranega zakona. Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, krajše ARRS, se operativno združuje z Javno agencijo Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije SPIRIT Slovenija v agencijo za raziskovalno in inovacijsko dejavnost, krajše ARIS. Če smo dvomili, da s preimenovanjem pristojnega ministrstva v ministrstvo za visokošolstvo, znanost in inovacije med izobraževalno-raziskovalno dejavnostjo, podjetništvom in komercializacijo znanja niti deklarativno ni več meje, nas pred to dejstvo postavlja sprejeta novela.  

 

Začnimo pri besedišču. Beseda na tnalu je zagotovo inovacija, ki je v nespremenjenem petem členu zakona opredeljena kot kakršnokoli izboljšanje proizvoda ali kot kakršnakoli sprememba delovnega, tržnega ali organizacijskega procesa. Zakon namesto organa direktorja ARRS uvaja direktorja ARIS. Dosedanjemu direktorju, doktorju Mitju Lainščaku, ki je bil na položaj izvoljen v mandatu prejšnje vlade, bo tako prenehal mandat. Za vodenje nove organizacijske strukture se po novem ne pričakuje osma stopnja izobrazbe. Zadoščajo sedma stopnja in vodstvene izkušnje s področja ali raziskovalne ali inovacijske dejavnosti. Direktor ARIS-a bi torej očitno lahko postal denimo magister digitalnega marketinga.

 

Razvojno-inovacijsko vzdušje je bilo že doslej prisotno v Razvojnem svetu Republike Slovenije, ki je primarno odgovoren za oblikovanje raziskovalne in inovacijske strategije in v katerem so že po veljavnem zakonu neposredni predstavniki znanstvene sfere pravzaprav v manjšini. Isti motiv zasledimo tudi z novo dihotomijo strokovnih svetov ARIS-a. Znanstvenemu svetu se z novelo namreč pridružuje še inovacijski svet. V slednjem bodo poleg predstavnika Gospodarske zbornice Slovenije med drugim sedeli predstavnik Slovenske izvozne in razvojne banke SID, predstavnik Slovenskega podjetniškega sklada in dve ohlapno določeni poziciji – predstavnik razvojno inovacijskih partnerstev ter predstavnik podpornega okolja za inovacije. Šele na predlog KOsRIS-a se bo svetu pridružil tudi skupni predstavnik Rektorske konference Republike Slovenije in KOsRIS-a.

 

Osmislimo na kratko, kakšna sploh je vloga inovacij v kapitalistični produkciji. Povečevanje profitov nad povprečno stopnjo je poleg ukrepov, kot sta podaljševanje delovnega časa in intenziviranje delovnega procesa, mogoče s povečevanjem produktivnosti s tehnološkimi in organizacijskimi inovacijami. Inovacije zmanjšajo vrednost produktov, zato lahko posestnik inovacije prodaja pod tržno ceno, s tem pa poveča svojo konkurenčnost. Tako imajo inovacije le začasni učinek, v tem obdobju pa lahko inovator na račun presežnih profitov denimo poveča tržni delež in tako pridobi trajno prednost pred konkurenco. Ko so nove produkcijske metode naposled splošno uveljavljene, se produktivnost vrne na prejšnjo raven in kapitalisti zopet iščejo nove inovacije in spremembe za ponovno, a spet začasno, povečanje produktivnosti nad povprečje. 

 

Oglejmo si situacijo še nekoliko širše. Navezava ARRS in agencije SPIRIT sproža pomisleke, kam in komu bodo namenjeni  znanstveni izsledki. Agencija SPIRIT, sicer ustanovljena leta 2013, je instrument, s katerim država z javnim denarjem spodbuja zasebna podjetja, projekte in start-upe. Tako se takoj poraja vprašanje, kako bodo zamisli, znanja in  proizvodi, ustvarjeni v javnih institucijah, služili za široke družbene potrebe, ko pa je glavni namen kanaliziranje tega znanja v zasebno sfero.  

 

Navedimo nekaj primerov, ki nakazujejo tudi na slabo operativnost agencije SPIRIT že v okviru njenih lastnih zastavljenih nalog in na njeno družbeno škodljivost. Agencija je promovirala prihod nedavno klavrno propadlega projekta podjetja Magna, ki je kljub visokim državnim subvencijam zaprl proizvodnjo, za sabo pa pustil degradirano okolje in brezposelnost. Poveden je tudi projekt agencije iz leta 2013, ko je bila ta glavni promotor nepremičninsko-investicijskega sejma ExpoDom, na katerem so predvsem tujim investitorjem predstavljali nepremičnine, kot denimo elitni poslovno-stanovanjski objekt Šumi ali Vilo Panaiotopolus. Ironično, raziskovalke in raziskovalci, ki delujejo v institucijah, po novem pod okriljem prav te javne agencije, zaradi svojega strukturnoekonomskega položaja ne bodo nikoli živeli v tej isti stolpnici, ki jo promovira njihova agencija. Kljub temu da prav raziskovalke, raziskovalci, asistentke in doktorski študentje predstavljajo gonilo razvoja v znanstvenoraziskovalnih inštitucijah in so nosilci ter reproducenti znanja. 

 

Kot se za akterja kapitalističnih elit spodobi, agencija smelo reproducira mačistični diskurz, kar vidimo denimo v njenih promocijskih videoposnetkih. Sprovajajo seksistične vsebine, skladne z idejo podjetnega uspešneža – skupina moških v sakojih, ki se v dragih avtomobilih vozijo po Sloveniji, prikazani v idilično zelenih barvah z bujno naravo. Na enega izmed posnetkov z naslovom Slovenija. Zelena. Ustvarjalna. Pametna. so se leta 2020 odzvali tudi v Visokošolskem sindikatu Slovenije z javnim pismom, citiramo:  »Slovenija je prikazana kot država, v kateri ustvarjalni potencial nosijo le moški, druge polovice slovenskega prebivalstva, žensk, skorajda ni prikazanih, oziroma se pojavljajo le v podpornih vlogah. Pojavijo se le kot vizualno všečne statistke, vidimo lahko gospodinjo, ki tujemu vlagatelju ponudi sadež, potem aktivno mamo z družino, natakarico in proizvodno delavko v farmacevtskem podjetju« – konec citata. V pozivu niso problematizirali same ideje podjetništva, tujih investicij in splošne privatizacije znanja. Problem je bil le ta, da so iz teh sfer ženske izključene. 

 

Minister za inovacije Igor Papič že od začetka svojega mandata poudarja, da želi vlada Slovenijo umestiti med vodilne evropske države na področju inoviranja. Po njegovo je treba za učinkovitost inovacij le, citiramo,  »okrepiti mehanizme za preskok ‘doline smrti’, v kateri se znajde večina inovativnih start-upov. To je finančna vrzel, ki nastane zaradi slabo razvitega financiranja industrijskih inovacij od patenta do prototipa« – konec citata. Recept je torej z javnimi sredstvi subvencionirati podjetja, dokler ta niso sposobna sprivatizirati dobičkov. Retorika ministra pod pretvezo učinkovitejše rabe inovacij v splošnem zakriva privatizacijo javnega znanja.

 

Trenutno stanje v slovenski znanstvenoraziskovalni sferi je tako odraz širše ekonomsko-politične slike, ki jo ustvarja neoliberalna politika Evropske unije in siceršnja hegemonija kapitala. Nedavno sprejeta novela zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti je vedno bolj eksplicitno podreditev znanosti kapitalu le še izostrila. Akterstvo te podreditve najbolj poosebljajo v eno osebo neprosojno spojene vloge znanstvenika in podjetnika, ki so nenazadnje akterji ravno zato, ker so to razmerje že povsem ponotranjili. Bolj kot kapitalistični interes za znanost tako predstavljajo znanstveni kapitalizem. 

 

Znanstveni komentar je pripravilo uredništvo znanstvene redakcije.

 

Naslovna fotografija: Ilustracija iz Supplement 1 & 2 Description des inventions scientifiques depuis 1870 of Les merveilles de la science, ou Description populaire des inventions modernes, avtor Louis Figuier