Devet mesecev ob zarodku v maternici nosečnice raste še en organ – placenta. V mnogih kulturah ima močno simbolno vrednost, od sedemdesetih let dalje pa njena priljubljenost narašča tudi pri nas. Različne vrste sesalcev placento po porodu pojedo, tovrstno vedenje se imenuje placentofagija in se vse pogosteje pojavlja tudi med ljudmi. Mnenja o varnosti takšne prakse so deljena. Znanstvenih dokazov o koristnih učinkih ni, se pa pojavljajo določena tveganja. Kljub temu številne ženske poročajo o blagodejnih učinkih, ko naj bi hormon oksitocin preplavil njihovo telo in jim dal občutek, da lebdijo.

Placenta oziroma posteljica je začasen organ, ki omogoča preživetje, rast in razvoj ploda. Leži med materjo in plodom ter skrbi, da se kri med obema ne meša, čeprav po njej poteka izmenjava snovi. Tako ščiti mater in otroka. Ob porodu ima pri ljudeh obliko diska in je običajno težka okoli 470 gramov, velika je približno 22 centimetrov in debela med dva in dva in pol centimetra. Če plod zaostaja v rasti, je posteljica navadno tanjša, če pa ima mati v nosečnosti sladkorno bolezen, je posteljica debelejša. 

Kljub temu da je uživanje placente tvegano, je zadnjih petdeset let vedno bolj popularno. Iz placente je možno narediti smoothie ali okusno kosilo, skuhati čaj ali pa jo zaužiti v obliki kapsule ali homeopatskih granul. Prva raziskava placentofagije pri ljudeh je bila narejena leta 1917, in sicer so pokazali, da je mleko žensk, ki so po porodu zaužile posušeno placento, bogatejše s proteini in laktozo. Posušeno placento kot zdravilo proti kašlju in težavam z moško erekcijo predpisujejo tudi v tradicionalni kitajski medicini. Na Japonskem je popularna pijača za zdravje in lepoto, tako imenovani »placenta drink«, ki naj bi imela okus po breskvi in vsebuje izvlečke iz svinjskih placent.

Motivacija za zaužitje placente je pri različnih živalskih vrstah različna. Pri živalih je uživanje placente povezano s skrivanjem pred plenilci, čiščenjem gnezda, nadomeščanjem izgubljene energije in navezovanjem stika s potomci. Placentofagija ni le domena samic, saj placento pojedo tudi samci nekaterih vrst podgan, miši in hrčkov. Pri ljudeh pa je bolj ritualne narave. Kaj sploh zaužijemo, ko zaužijemo košček placente?

Štiristo petdeset gramov placente ima v povprečju 234 kalorij, štiri grame maščob, dva grama ogljikovih hidratov, 899 miligramov holesterola, 48 gramov proteinov, 513 miligramov natrija in druge elemente v sledeh, denimo železo, kalcij, magnezij in fosfor. Poleg tega vsebuje tudi esencialne in neesencialne aminokisline ter številne vitamine B. V njej so tudi številni hormoni, kot je oksitocin, estrogeni, progesteron, pa tudi kortikosteroidi in številne druge biološko aktivne molekule, povezane z okrevanjem po porodu in laktacijo. Med drugim placenta vsebuje tudi opioidne peptide, ki med porodom lajšajo bolečino.  

Blagodejni učinki uživanja placente niso znanstveno podprti. V raziskavi iz leta 2018 niso ugotovili nobene razlike v razpoloženju, intenziteti slabosti ali vzpostavitvi vezi med novorojenčkom in materjo med tistimi, ki so uživale placento v kapsulah, in tistimi, ki so prejele placebo. Prav tako raziskave niso potrdile boljše preskrbljenosti z železom. Ovrgli pa so tudi prej omenjeno raziskavo iz leta 1917, saj so pokazali, da ob uživanju placente v kapsulah ni bistvene razlike v kvaliteti mleka in novorojenčkovem pridobivanju teže.

Uživanje placente pa predstavlja določeno tveganje. Pri carskem rezu ali porodu s pomočjo anestetika se ta skladišči v placenti. Če kadimo, se v placenti skladišči strupen kadmij, v njej pa so našli tudi druge strupene elemente, kot so arzen, svinec in celo živo srebro. Placenta torej deluje tudi kot nekakšen filter, saj zadrži elemente, ki bi škodovali plodu. Poleg tega ima placenta svojo mikrobioto, ki lahko škoduje materi, če jo ta zaužije. Zabeležen je primer, ko se je novorojenček okužil s streptokokom skupine B, ki ga je mati dobila po placenti in ga z mlekom prenesla na otroka. Zanemarljiv pa ni niti učinek hormonov. Zabeležili so denimo primere, ko so dojenčice zaradi zunanjega vnosa estrogena – ponovno od posteljice preko mleka - pri treh mesecih dobile vaginalne krvavitve in so jim nabreknile prsne bradavice.

Zaradi omenjenih tveganj uživanje placente odsvetujejo v večini držav, tudi v Sloveniji. Pri nas to področje ureja »Uredba o ravnanju z infektivnimi odpadki, ki nastajajo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti«. V njej je zapisano, da se deli človeškega telesa uničijo s kremiranjem. Včasih so kremacijo opravili na Žalah, danes pa vsako placento evidentirajo ter jo po posebnem postopku odpeljejo v tujino, kjer jo kremirajo. Vendar se v praksi pravilnik interpretira bolj ohlapno. Večina porodnišnic posteljic ne daje za domov, ker se bojijo kazni. Lahko pa ženska dobi del svoje placente v porodnišnici na Jesenicah, razen če je zaradi kliničnega stanja otroka ali matere po porodu potreben dodaten pregled posteljice. Če želi ženska domov odnesti celo placento, pa mora podpisati obrazec o seznanjenosti z ravnanjem s posteljico in zagotoviti varen transport v dvojni embalaži, ki se zapira.

Placenta pa je lahko tudi zelo dragocen organ. Biotehnološka podjetja, kot sta ameriško MiMedx in izraelsko Gamida Cell, uporabljajo biološke snovi, ki jih izločijo iz tkiva placente in popkovine, za proizvodnjo različnih zdravil. Uporabljajo se predvsem na področju regenerativne medicine. V devetdesetih letih so različne bolnišnice v Južni Afriki in Angliji prodajale placente francoskemu farmacevtskemu podjetju Pasteur Merieux. Letno je Anglija prodala 360 ton zamrznjenega placentnega tkiva, iz katerega so nato pridobivali imunoglobuline in albumine. Ta praksa se je z letom 1993 zaključila zaradi tveganja, da bi z izolacijo teh proteinov lahko prišlo tudi do prenosa prionov in posledično Creutzfeldt-Jakobove bolezni oziroma bolezni norih krav.

Izdelke z izvlečki iz živalskih placent pa najdemo tudi v kozmetični industriji. Večinoma se uporabljajo snovi iz kozjih placent, redkeje iz človeških in govejih. Vendar tudi tu obstaja določeno tveganje. Ob koncu devetdesetih let so opisali štiri primere deklet, ki so zaradi izdelkov za nego las – ti so vsebovali estrogen ali snovi iz placente – razvile zgodnje spolne znake. Tako so denimo dojenčici pri štirinajstih mesecih začele rasti sramne dlake, ker ji je mama glavo umivala s šamponom, ki je vseboval placento. Pojav je izginil dva meseca po koncu uporabe.

Ponovna uporaba delov človeškega telesa vedno predstavlja določeno stopnjo tveganja. Placenta odraža tudi zdravje novorojenčka oziroma novorojenčice in različne anomalije na njeni površini ali na popkovini lahko pomenijo tudi težavno zdravstveno stanje otroka. Placentofagija pri ljudeh ostaja kontroverzna tema. Slepe študije s placebom niso pokazale prednosti uživanja placente, čeprav številne ženske in redki moški močno verjamejo vanje in so doživeli njene blagodejne učinke. Predvsem pa se je ob morebitni odločitvi za tovrsten ritual treba zavedati tveganja bakterijske ali virusne okužbe ter vnosa strupenih elementov in njihovega prenosa z dojenjem na novorojenčka ali novorojenčico.

S placento je čarala Urša.