Pretresanje petrinjskega potresa

Mnenje, kolumna ali komentar
17. 1. 2021 - 15.00

Vsakdanjik naših življenj korenito pretresa pandemija in dnevno spremljamo valove njenega napredovanja. Ob koncu preteklega leta pa so nas dosegli tudi valovi, ki so pošteno zamajali tla pod našimi nogami. Seveda govorimo o potresnih valovih, ki bodo tema današnje oddaje. Pogovarjali se bomo o vzrokih za potres v Petrinji, ki je prebivalce Hrvaške prvič preplašil konec decembra. Od takrat se tresenje še ni umirilo in tedensko poslušamo o novih sunkih, ki prinašajo negotovost v že tako okrnjeni vsakdan prebivalcev Petrinje in širše okolice.

Preden se poglobimo v vzroke za potrese in popotresne sunke, se bomo spoznali z osnovami tektonike plošč. Ta je namreč ključna, če želimo pojasniti potrese, ki kot endogeni procesi izvirajo v zemljini skorji. O osnovah tektonike smo se pogovarjali s strukturnim geologom in rednim profesorjem Markom Vrabcem z oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani. Najprej nam je pojasnil, kako potres sploh nastane.

Izjava

Kako pa se premikajo litosferske plošče in kaj se dogaja na njihovih stikih?

Izjava

Večina potresne dejavnosti je torej omejena na stike litosferskih plošč. Dve pomembnejši litosferski plošči, ki pomembno vplivata na tektonske procese v naši širši okolici, sta Afriška in Evrazijska plošča, ki se približujeta ena drugi. Med njima se nahaja več tako imenovanih mikroplošč. Ena od njih je tudi Jadranska mikroplošča. Njeno gibanje je zelo pomembno za naše širše območje, vključno s Hrvaško. Zakaj?

Izjava

Hrvaško potresno območje se nahaja na stičišču Panonskega bazena ter Alp in Dinaridov. Obe gorovji sta produkt kompresijskega stika med Jadransko mikroploščo in Evrazijsko litosfersko ploščo. Panonski bazen pa je nastal v ločenem procesu raztezanja. Posledice so najbolj vidne na območju današnje Madžarske, kjer je skorja stanjšana, območje pa je zato ravno in bogato s termalno vodo. Raztezanju je botrovalo podrivanje na robu Panonskega bazena, ob tem procesu pa so se dvigovali Karpati. Ti zdaj objemajo meje Madžarske od severovzhoda do vzhoda. 

Kot lahko vidimo, gre za zapletene tektonske odnose med več litosferskimi ploščami in mikroploščami. Poleg tega se vse to dogaja v velikih globinah. Stare deformacije, ki so nastale zaradi preteklih premikov plošč, se pogosto reaktivirajo. Vendar je smer njihovega gibanja velikokrat drugačna od primarnega tektonskega režima, ki je prvotno deformacijo povzročil. Zato obstaja še veliko ugank o odnosih in premikih med posameznimi ploščami na tem območju. 

Kot že povedano, potresi nastajajo ob prelomih. Tipe prelomov, ki jih najdemo na območju Hrvaške in Slovenije, nam je pojasnil profesor Vrabec.

Izjava

Sedaj imamo v glavi splošno sliko glavnih tektonskih procesov na severozahodu Hrvaške, torej v delu države, ki je potresno najbolj aktiven. S to sliko bomo sedaj pregledali dogodke, ki so zgodovinsko zaznamovali praznični december v Petrinji. Med prelomi je zaškripalo že v ponedeljek, 28. decembra 2020, ko je širšo okolico stresel prvi močnejši sunek magnitude 5. Ta pa je bil le tektonska uvertura, kajti dan pozneje so tla vzdrhtela še močneje. Okoli dvanajste ure so se tla v bližini Petrinje tresla z magnitudo 6,2

Potresni valovi so dosegli tudi Slovenijo. O zaznavi potresa pri nas smo se pogovarjali s seizmologom Andrejem Gosarjem z Urada za seizmologijo Agencije Republike Slovenije za okolje in profesorjem na oddelku za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani.

Izjava

Seizmografi so pokazali, da je epicenter potresa v bližini Petrinje. Vzroke za nastanek in potek samega potresa pospešeno raziskujejo. Kaj so pokazale dosedanje analize in opazovanja?

Izjava

Vendar pa decembrski potres v Petrinji ni bil edini, o katerem so lani poročali s Hrvaške. 22. marca 2020 se je zgodil potres v bližini Zagreba, treslo je z magnitudo 5,1. Ali sta potresa iz Petrinje in Zagreba povezana?

Izjava

Marčevski potres v Zagrebu in decembrski v Petrinji sta povezana z dinamiko stika med Jadransko mikroploščo in Evrazijsko litosfersko ploščo. Stik med litosferskima ploščama se očitno drami iz obdobja mirovanja, saj smo po decembrskem potresu opazovali, kako je Petrinjo ponovno močneje treslo tudi v letošnjem letu. 6. in 9. januarja 2021 smo potresa z epicentrom blizu Petrinje mnogi čutili tudi v Sloveniji. O popotresnem dogajanju nam je profesor Gosar povedal naslednje:

Izjava

Tla pod našimi nogami se torej ne bodo umirila čez noč. A vendar, če smo se v preteklem letu česa naučili, je bilo to to, kako živeti na tresočih se tleh, čakajoč na morebitne popotresne sunke. Tokrat se seveda izražamo v metaforah in vam v metaforičnem smislu želimo čim manj popotresnih sunkov. Hvala, da ste bili z nami. 

Na seizmografu je Živa spremljala, kako se trese vajenka Lea.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness