... Koktejl protiteles za najmočnejše kačje strupe ... 

... Kitajska pilotira stabilizacijo električnega omrežja z uporabo električnih vozil na veliki skali ... 

... Evropska unija sprejela direktivo, ki ureja spremljanje zdravja tal ... 

Ugrizi kač vsako leto terjajo več kot deset tisoč življenj in trajno poškodujejo še neprimerljivo več ljudi. Čeprav nekateri protistrupi obstajajo, je njihova uporaba pogosto problematična: v podeželskih okoljih so težje dostopni, velikokrat delujejo le na omejen nabor vrst kač, povzročajo lahko hude imunske reakcije, često so potrebni visoki odmerki. Obsežna mednarodna raziskovalna skupina je v študiji, objavljeni v reviji Nature, predstavila nov pristop k zdravljenju kačjih ugrizov najstrupenejših kač, ki temelji na uporabi fragmentov protiteles iz kamelidov.

V raziskavi so avtorji predstavili nov protistrupni koktejl, ki sestoji iz fragmentov osmih protiteles, pridobljenih iz alpak in lam. Gre za tako imenovana nanotelesa – odlikuje jih majhna in kompaktna struktura, ki omogoča nevtralizacijo zahtevnih antigenov v kačjih strupih. Raziskovalci so specifična nanotelesa pridobili z imunizacijo lam in alpak, na večji skali za proizvodnjo protistrupa pa je takšna nanotelesa mogoče pridelati tudi s pomočjo bakterij. Protistrupni koktejl so raziskovalci testirali na laboratorijskih miših. Mešanica nanoteles je miši pred smrtnim izidom zaščitila ob izpostavitvi kar sedemnajstim različnim najmočnejšim kačjim strupom. Odpovedala je le pri zaščiti proti strupu zelene mambe.

Raziskovalci z upanjem zrejo v prihodnost raziskav, ki bodo morale potrditi varnost in učinkovitost tudi v kliničnih raziskavah na ljudeh. Če bodo prihodnje klinične študije uspešne, bi tak rekombinantni koktejl nanoteles lahko pomenil varnejše, bolj usmerjeno in cenovno ugodnejše zdravljenje. Velika stabilnost nanoteles bi tako lahko omogočila zdravljenje kačjih ugrizov tudi v odročnih okoljih.

////////// 

Kitajska od aprila letos v devetih največjih mestih izvaja pilotni projekt stabilizacije električnega omrežja s pomočjo električnih avtomobilov. Tehnologija omogoča, da flota električnih vozil v državi deluje kot rezervna baterija. Avtomobili električno omrežje stabilizirajo tako, da v delih dneva s presežkom energije elektriko shranjujejo. Ko pa je povpraševanje večje, elektriko prodajajo nazaj v omrežje. Dodatna stabilizacija električnega omrežja je na Kitajskem in drugod potrebna predvsem zaradi hitrega dodajanja novih obnovljivih virov energije. Veterne in sončne elektrarne so namreč manj zanesljive pri dovajanju elektrike v omrežje od jedrskih in termoelektrarn, saj so odvisne od spreminjajočih se okoljskih pogojev. 

Tehnologija polnjenja električnega omrežja z električnimi vozili ima sicer mnoge težave. Cena infrastrukture polnilnih postaj z dvosmernim polnjenjem je visoka, mnogi avtomobili pa niso opremljeni s primernimi baterijami. Kitajska sicer postaja največja proizvajalka električnih vozil. Lani so skoraj 50 odstotkov novih vozil predstavljala električna vozila, tudi sicer pa po kitajskih cestah vozi kar tretjina svetovnih električnih vozil. Najnovejši modeli avtomobilov so danes že opremljeni s primerno tehnologijo za dvosmerno polnjenje, vendar so drage litijeve baterije nagnjenje k postopni degradaciji, kar uporabnike odvrača od vključitve v tovrstne mreže vozil.

//////////

Konec oktobra je Evropska unija sprejela direktivo o spremljanju tal, prvi primer evropske zakonodaje, ki zadeva zdravje tal. Direktiva obvezuje države članice k rednemu ugotavljanju fizikalnih, kemijskih in bioloških lastnosti zemlje *tal. Države bodo prav tako morale sestaviti seznam področij, kontaminiranimi s snovmi, kot so pesticidi in večne kemikalije. Direktiva narekuje, da bodo za spremljanje zadolžene članice, s čimer odgovornost ne bo obremenjevala lastnikov in upravljavcev zemljišč, torej kmetov in gozdarjev.

Spodbudno je, da se zakonodaja premika proti varovanju zemlje. Po podatkih poročila za Odbor za zdravje tal in hrano Evropske unije je namreč 60 do 70 odstotkov tal nezdravih, torej vsebujejo denimo premalo organskih snovi, preveč dušikovih spojin ali so preslana. Takšna zemlja ne premore dovoljšnje biodiverzitete, ni primerna za gojenje hrane in je lahko škodljiva za ekosistem ter zdravje živali.

Direktiva je kljub temu po mnenju številnih okoljskih organizacij, kmetov in znanstvenic pomanjkljiva, saj ne predpisuje ustreznih popravljalnih mehanizmov in ne vključuje jasno začrtanih ciljev glede zdravja tal. Prav tako so zanemarjeni pomembni aspekti zdravja tal, kot je spremljanje biodiverzitete in onesnaženosti.

Zoffo so pripravili Uroš, Boža in LukaS.