Pozdravljene v tretji ediciji znanstvenoraziskovalne novičarske rubrike ZOFFa. Začenjamo s pregledom včeraj končanih koalicijskih pogajanj, s katerimi je potrjen tudi razrez ministrstev. Obetajo se tri nova ministrstva, med njimi Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Za zdaj je znano le to, da ga bo vodil nekdanji rektor ljubljanske univerze, doktor Igor Papič. 

V ponedeljek, 9. maja 2022, je potekala 27. seja upravnega odbora Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, krajše ARRS. Na seji so odločali o dveh kandidatih za direktorja agencije, Matjažu Bevku in Mitji Lainščaku. Upravni odbor je kot kandidata za zasedbo delovnega mesta direktorja agencije izbral dosedanjega vršilca dolžnosti, profesorja doktorja Mitjo Lainščaka, in ga za imenovanje direktorja ARRS predlagal Vladi Republike Slovenije. Vlada je na sredini seji predlog obravnavala in izdala odločbo o imenovanju Mitje Lainščaka za direktorja ARRS za mandatno dobo petih let.

Ni pa jasno, ali so na ponedeljkovi seji upravnega odbora ARRS razpravljali o pozivih Visokošolskega sindikata Slovenije, krajše VSS, k ureditvi razmer. V sindikatu opozarjajo, da je ARRS že skoraj leto in pol brez informacijskega sistema. S tem so javnosti nedostopni podatki o višini, prejemnikih in namenu dodelitve proračunskega denarja, kljub temu da je objava tovrstnih podatkov zakonska obveza agencije, poudarjajo v sindikatu. Ta poziva nastajajočo vlado k ureditvi razmer na ARRS in sankcioniranju odgovornih za odsotnost informiranja o tem, katerim raziskovalnim organizacijam, s kakšnim namenom in v kakšni višini so bila dodeljena sredstva. Po novem zakonu so ti podatki osnova za razdelitev sredstev stabilnega financiranja med raziskovalne organizacije, ki pa zaradi še nedoločenega razreza sredstev ne morejo načrtovati implementacije zakona.

VSS je podal tudi pripombe k predlogu pravilnika ARRS o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter pozval upravni odbor agencije, naj objavi prejete pripombe ter se do njih opredeli. Sindikat opozarja, da je obstoječi predlog mestoma nedodelan in neprimeren, zlasti v zvezi s formulo za izračun povečanja obsega financiranja. Po njihovem mnenju ne sledi zakonu o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti ter stremi k ohranjanju trenutnega stanja omenjenih dejavnosti. V sindikatu opozarjajo, da bo tak predlog pravilnika bistveno vplival na uresničevanje novega raziskovalnega zakona, na razdelitev bistveno višjih zneskov proračunskega denarja ter na ustvarjanje razlik med vedami v njihovih razvojnih zmožnostih. 

ZOFFo nadaljujemo z novico o uspehu slovenske znanstvenice Kristine Djinović-Carugo, ki bo julija prevzela vodstvo Evropskega laboratorija za molekularno biologijo, EMBL, v Grenoblu v Franciji. EMBL je medvladna organizacija, ki se raziskovalno ukvarja s področjem molekularne biologije. Deluje ne šestih lokacijah po Evropi s specializiranimi raziskovalnimi centri. Grenobelski se posveča raziskovanju na področju strukturne biologije, ki se ukvarja z določanjem prostorske zgradbe bioloških molekul in njihove vloge v bioloških procesih. Profesorica Djinović-Carugo je strokovnjakinja s tega področja. Doktorirala je na kemijski fakulteti ljubljanske univerze, trenutno pa je vodja Oddelka za strukturno in računsko biologijo laboratorija Max Perutz na dunajski univerzi, tam tudi poučuje strukturno biologijo.  

Čeprav smo se od rubrike KrOFF nedavno poslovile, bomo mestoma na ZOFFi namenile prostor tudi covidu-19. Svetovna zdravstvena organizacija je za obdobje od januarja 2020 do decembra 2021 predstavila podatke o presežni umrljivosti, povezani s pandemijo covid-19. Presežna smrtnost predstavlja razliko med skupnim številom smrti in številom smrti, ki bi jih pričakovali, če ne bi bilo pandemije. Natančneje vključuje smrti, neposredno povezane z boleznijo covid-19, ter smrti, neposredno povezane s covidom-19 zaradi drugih razlogov in bolezni, ki so rezultat širšega učinka pandemije na zdravstveni sistem in družbo. Izvzete pa so smrti, ki bi se zgodile pod normalnimi pogoji, ampak so bile preprečene zaradi sprememb v zvezi s pandemijo na področju socialnih stikov in mobilnosti, to sta denimo manjše število prometnih nesreč in manjša stopnja širjenja drugih virusov zaradi socialne izolacije. 

Presežek smrti, povezan s covidom-19, je v letu 2020 in 2021 znašal skoraj 15 milijonov, kar je 9 in pol milijonov več smrti, kot če upoštevamo samo poročila o smrtih neposredno zaradi bolezni covid-19. Razkorak med številom poročanih smrti in presežkom smrti, ki niso neposredna posledica covida-19, se razlikuje glede na različne spremenljivke, denimo svetovne regije in dohodkovne skupine. Niso pa povsem jasno raziskani razlogi in dejavniki smrti, ki so posredno povezani s pandemijo.

ZOFFo končujemo z astrofiziko. Pred približno eno uro je mednarodna raziskovalna skupina Event Horizon Telescope, EHT, objavila posnetke supermasivne črne luknje v naši galaksiji. Črne luknje se nahajajo v središčih večine galaksij, o njih pa vemo zelo malo. Neposredno opazovanje črne luknje oziroma akrecijskega diska okoli nje je velik izziv zaradi relativne majhnosti v primerjavi z njeno maso. Da bi dosegli potrebno resolucijo, so se observatoriji po vsem svetu leta 2009 združili v omrežje EHT, ki je zajelo sploh prvo sliko črne luknje. Video prenos dogodka si lahko ogledate na portalu YouTube.

Iz ZOFFe je po novicah brskala Katja.