Znanstvene novice po poletnem predahu začenjamo z vestjo o odprti znanosti. Na Inštitutu Jožef Stefan je septembra potekal ustanovni sestanek Sveta raziskovalk in raziskovalcev na začetku kariere, na katerem so se predstavili kandidatke in kandidati za članstvo v svetu. Zakaj so se odločili ustanoviti svet in kakšen pomen ima za mlajše raziskovalce, pove doc. dr. Tadej Petrič, sodelavec na inštitutu in član sveta na področju elektronike, informacijske tehnologije in energetike:

Izjava

Ostajamo pri nas. V torek, 11. oktobra, se je v Ljubljani odvila konferenca Dan odprte znanosti 2022. Dogodek je potekal kot prvi po ustanovitvi Slovenske skupnosti odprte znanosti, ki želi, kot nakazuje ime, razvijati in spodbujati uporabo odprte znanosti v Sloveniji. Na celodnevnem dogodku so spregovorili domači in tuji oblikovalci politik in člani različnih akademskih, raziskovalnih in razvojnih skupnosti, med njimi tudi rektor ljubljanske univerze. O težkem dostopu do znanstvenih člankov in ostalih težavah v založniški industriji pove več predsednica društva Mlada akademija, doktorica Tea Romih, *ki v Slovenski skupnosti odprte znanosti sodeluje tudi v okviru svojega dela v Centralni tehniški knjižnici Univerze v Ljubljani. 

Izjava

Slovenska skupnost odprte znanosti deluje v okviru Evropskega oblaka odprte znanosti.

Nadaljujemo s tujino. Priznanje Kraljeve švedske akademije, vredno 10 milijonov švedskih kron, si bodo letos za posebne eksperimente na področju kvantne mehanike razdelili francoski fizik Alain Aspect, Američan John F. Clauser in Anton Zeilinger z univerze na Dunaju. Pokazali so, da so lahko kvantni delci, kot so fotoni, prepleteni, tudi če so med seboj oddaljeni več svetlobnih let. Kaj za znanstvenike pomeni to odkritje, smo vprašali doc. dr. Roka Žitka z Inštituta Jožef Stefan.

Izjava

V septembru je skupina znanstvenikov za časopis Jakarta Post podala komentar o ogroženosti populacije orangutanov v Indoneziji. Indonezijska vlada je po objavi komentarja znastvenikom prepovedala nadaljnje izvajanje raziskav in okrepila nadzor nad potekom raziskav. Avtorji komentarja naj bi po besedah ministrstva za gozdarstvo in okoljske zadeve diskreditirali vlado, ki sicer trdi, da populacija orangutanov ni ogrožena in da celo narašča, čeprav znanstvene raziskave poročajo ravno obratno. Vlada je v preteklosti že blokirala pobude za ohranjanje narave, omembe vredno pa je tudi, da je Indonezija glavna izvoznica palmovega olja na svetu. 

Od 90. let prejšnjega stoletja je Indonezija za nasade celuloznega lesa in oljnih palm posekala več kot 80 odstotkov svojih nižinskih gozdov, kjer živi tudi pet ogroženih vrst sesalcev. Konec leta 2019 pa je indonezijsko ministrstvo enostransko prekinilo skupni program za ohranjanje gozdov s Svetovnim skladom za naravo. Vlada je zdaj nacionalnim parkom in uradom ministrstva za gozdarstvo in okoljske zadeve po vsej državi naročila, da morajo sedež ministrstva obvestiti o vseh raziskavah, ki jih izvajajo tuji znanstveniki. Podatke iz takšnih raziskav bo odslej nadziralo ministrstvo.

Na Kitajskem bo začela delovati prva posebna sončna opazovalnica ASO-S, ki bo preučevala temeljno fiziko izbruhov, ki jih sprošča Sončevo magnetno polje. Napredni vesoljski observatorij za opazovanje Sonca oziroma ASO-S je vzletel 9. oktobra ob 7.43 po lokalnem času iz izstrelišča na severu Kitajske. Misija bo trajala vsaj štiri leta. Kitajska je v vesolje že poslala satelite s posameznimi instrumenti za opazovanje Sonca, vendar je to njen prvi observatorij s celotnim sklopom instrumentov. Vzpostavitev sončne opazovalnice sicer ni prvi takšen projekt, saj NASA že od leta 2010 podrobneje opazuje Sonce v okviru projekta Living with a star.

Slika: batik, indonezijski vzorec Shutterstock