Odprta znanost za podnebje

V ZOFFi se znova posvečamo odprti znanosti. Ta teden namreč poteka Mednarodni teden odprtega dostopa, ki letos nosi naslov Odprt dostop za podnebno pravičnost. Po celem svetu se odvijajo dogodki, ki spodbujajo k predrugačenju sfere znanstvenega založništva. O začetkih Mednarodnega tedna odprte znanosti spregovori doktorica Mojca Kotar iz Univerzitetne službe za knjižnično dejavnost Univerze v Ljubljani: 

Izjava

Načela odprte znanosti pripomorejo tudi k podnebni pravičnosti.

Izjava

Prejšnji četrtek je odprta znanost dosegla še en mejnik. Spletna znanstvena revija eLife je namreč napovedala spremembo recenzentske politike. Objavila bo vse prejete znanstvene raziskave, ki jih bodo uspeli recenzirati. S spremembo, ki bo v veljavo stopila z začetkom novega leta, se tako ukinja sistem sprejetja ali zavrnitve znanstvenih člankov. Članki bodo objavljeni v prvotni, nerecenzirani obliki, poleg njih pa bodo dostopni tudi vsi komentarji recenzentov. Doktorica Kotar o širšem kontekstu objav prednatisov ter odločitvi revije:

Izjava

Izbrane recenzentske popravke bodo sicer znanstveniki in znanstvenice lahko sprejeli kadarkoli in reviji eLife poslali popravljeno obliko članka. To bo revija objavila poleg prvotnega prednatisa. Tako na pomenu pridobijo tudi recenzentski komentarji. Sicer revija eLife ni prvi portal za objavo recenziranih prednatisov; podoben pristop za projekte z evropskim financiranjem ponuja založniška platforma Evropske komisije Open Research Europe. Na njej so poleg končne verzije sprejetega članka dostopne nerecenzirane oblike prednatisov, vsi komentarji recenzentov ter njihove odločitve o sprejetju ali zavrnitvi članka. 

 V torek so na novinarski konferenci članice in člani Shoda za znanost ponovno opozorili na pomanjkljiv recenzentski postopek Agencije Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost, krajše ARRS. Od ministrstva pričakujejo, da bo najkasneje do konca leta 2023 izvedlo strokovno analizo recenzentskega postopka prijav projektov. Omenjeno zahtevo, v kateri si med drugim prizadevajo tudi za dvig financiranja znanosti na 1 odstotek  bruto domačega proizvoda, je do sedaj podpisalo že več kot 600 znanstvenic in znanstvenikov. Organizacijski odbor sicer že od leta 2019 opozarja na težave v recenzentskem postopku prijavljenih projektov. 

Za obravnavo pobud o spremembah evalvacijskih postopkov je pristojen Znanstveni svet agencije, ki bo pripombe in pobude glede recenzentskega postopka obravnaval na eni od prihodnjih sej. Na ARRS odgovarjajo, da recenzentski postopek urejajo normativni akti, tega pa glede na morebitne izkazane pomanjkljivosti nenehno nadgrajujejo. To so storili tudi v okviru novega Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, kjer so bile ob javni razpravi upoštevane prejete pobude v okviru doseženih konsenzov.

Član Organizacijskega odbora Shoda za znanost doktor Oto Luthar dodaja, da je bilo v prejšnji zasedbi Znanstvenega sveta ARRS proti koncu mandata sodelovanje sicer omejeno. Si pa ‘‘z novo vlado in z ne tako novim Znanstvenim svetom ARRS obetajo boljše sodelovanje, ne pa tudi z vodstvom Agencije in njenim Upravnim odborom’’. Nadaljuje, da oba namreč bremeni dejstvo, da sta politično nastavljena in zato izrazito nesuverena, kar še posebej velja za predsednika Upravnega odbora agencije in direktorja. V času prejšnje vlade je bil del Upravnega odbora dvakrat zamenjan, od nove vlade in ministra Papiča pa pričakujejo, da se bodo v prihodnosti do tega jasno opredelili.  

Po besedah Lutharja evalvacija recenzentskega postopka ni pomembna samo za vsakoletni razpis za aplikativne in temeljne raziskovalne projekte, temveč tudi za vsakokratno ocenjevanje raziskovalnih programov, na katere je vezano precej več denarja. Izpostavil je še, da so v trenutnem recenzentskem postopku pogosto financirani le tisti projekti, ki dobijo najvišjo točkovno oceno. Trenuten recenzentski postopek vpliva tudi na mlade znanstvenike.

Izjava

Glede povečanega financiranja znanosti si sicer tako Organizacijski odbor kot ARRS želita, da bi se to povečalo in da bi vlada ta cilj v dobro slovenske znanosti tudi uresničila.

ZOFFo sta pripravila Luka in Klara.