Nevladni organizaciji Climate Action Network in Global Legal Action Network sta sprožili sodni postopek zoper Evropsko komisijo zaradi nezadostnih podnebnih ciljev do leta 2030. Lani postavljeni cilji EU za omejevanje emisij toplogrednih plinov naj ne bi primerno pripomogli k doseganju ciljev Pariškega sporazuma, kot trdita nevladni organizaciji.

Podnebne cilje za leto 2030 je Evropska unija postavila, da bi postala podnebno nevtralna, kar bi dosegla s 55-odstotnim zmanjšanjem emisij v primerjavi z letom 1990 v sektorjih gradbeništva, kmetijstva, transporta, malih podjetij in komunalnih podjetij. Cilji prav tako začrtajo omejitve na količino izpustov ogljikovega dioksida za vsako državo. Climate Action Network, krajše CAN, in Global Legal Action Network oziroma GLAN trdita, da dodeljene številke – tako celokupnih emisij kot po državah – niso dovolj ambiciozne. Nevladni organizaciji zato obtožujeta Evropsko komisijo kršenja temeljnih človekovih pravic, kot so pravice do življenja, zdravja in čistega okolja. Obtožujeta jo tudi nespoštovanja Pariškega sporazuma.

Na neprimernost ciljev Evropske unije sta nevladni organizaciji opozorili že avgusta lani, ko sta zaprosili za revizijo dokumenta. Evropska komisija je revizijo zavrnila, zato sta februarja letos organizaciji zoper Evropsko komisijo sprožili sodni postopek. Ta izvira iz več utemeljitev: Evropska komisija ni opravila zahtevane ocene posledic ciljev, prav tako ni ocenila, ali so večje omejitve emisij možne. Po mnenju CAN in GLAN Evropska unija tako ne more prispevati zadostnega deleža k zmanjšanju emisij.

CAN in GLAN trdita, da bi si morala Evropska unija kot ena najbogatejših in najvplivnejših naddržavnih tvorb prizadevati za večje omejevanje emisij, kot je nujno v svetovnem merilu. Namesto predvidenega 55-odstotnega zmanjšanja emisij organizaciji zahtevata vsaj 65-odstotno omejevanje. Zahtevata tudi ponovno dodelitev dovoljene količine izpustov ogljikovega dioksida za vsako državo. Napovedi CAN in GLAN ob sledenju zdaj zastavljenim ciljem predvidevajo okoli 3-stopinjsko segretje ozračja do leta 2100.

Evropsko sodišče primer obravnava prednostno. Zaslišanje v Luksemburgu se bo začelo predvidoma leta 2025.

/////////////

Namibija se je namenila pobiti več sto glav divjih živali. S pridobljenim mesom bo država nahranila tiste, ki jih je suša najbolj prizadela. Trenutno je v okviru programa za lajšanje posledic suše ubitih že 157 živali, kar je več kot 50 tisoč kilogramov mesa.

Ministrstvo je 26. avgusta odredilo izlov 30 nilskih konjev, 300 zeber, 83 slonov in drugih živali, kot so bizoni in antilope, skupno 723 živali. Postrel bodo opravili poklicni lovci. Tarča bodo živali v petih nacionalnih parkih, kjer je živali po besedah ministrstva za okolje preveč za zmogljivosti obstoječih vodnih virov.

Namibijo je prizadela najhujša suša v zadnjih sto letih. Od maja letos več kot milijon ljudi, kar je skoraj polovica prebivalstva, trpi za prehransko negotovostjo. Pošlo je že več kot 80 odstotkov rezervnih zalog hrane v državi. Vlada je pripravila program za lajšanje posledic suše, v katerega je vključenih že več kot 300 tisoč gospodinjstev. Del tega programa je tudi poboj divjih živali.

Izlov naj bi izboljšal dostopnost vode tako ljudem kot preostalim živalim. Prav tako je cilj programa tudi zmanjšati stike med ljudmi in sloni. Izlov slonov je odrejen na mestih, kjer je v preteklosti prihajalo do uničenja poljščin in domov, pa tudi smrti in poškodb ljudi. Z zmanjšanjem populacije slonov bi omejili konflikte in preprečili zahajanje živali v poseljena območja v iskanju vode.

Na odločitev vlade se je odzvala skupina okoljskih aktivistov in raziskovalcev iz Namibije in Južne Afrike. Poboj živali, predvsem slonov, skupina vidi kot nepremišljeno rešitev brez znanstvene podlage. Na ekosistem bi znatno vplival poboj slonov, katerih število se je od leta 1900 zmanjšalo na manj kot desetino. V Namibiji in Južni Afriki namreč živijo na sušo prilagojeni sloni, ki znajo izkopati vodo, s čimer ta postane dostopna tudi drugim živalim.

Skupina je sumničava tudi zaradi preteklih okoljskih škandalov in težav s krivolovci. Izpostavlja še prihajajoče novembrske volitve kot možen razlog za poboj, saj bi ta potekal predvsem na območjih, kjer prevladuje podpora opoziciji. Skupina kot alternativo poboju predlaga državni odkup živine od kmetov na prizadetih območjih. Živina namreč zaradi suše trpi prav toliko kot divje živali. Z odkupom in pobojem živine bi država pomagala tako kmetom kot gospodinjstvom, prijavljenim v program lajšanja posledic suše.

/////////////

Na islandskem polotoku Reykjanes je 22. avgusta že šestič v zadnjem letu začela bruhati lava. Neposredni učinki izbruha trenutno ne ogrožajo ljudi in ne povzročajo težav v letalskem prometu. Služba za spremljanje ozračja programa Copernicus spremlja oblak žveplovega dioksida, sproščenega ob izbruhu, ki je v preteklem tednu že dosegel Evropo.

Polje sveže lave iz kraterja Sundhnúksgígar se je doslej razširilo na več kot 15 kvadratnih kilometrov površine. Pretok izbruhane lave se je z začetnih 2000 kubičnih metrov na sekundo v nekaj dneh zmanjšal na nekaj deset kubičnih metrov na sekundo, kar je značilnost izbruhov na polotoku Reykjanes. Zaradi varnosti prebivalcev so preventivno evakuirali bližnje ribiško mesto Grindavík.

Po podatkih Službe za spremljanje ozračja programa Copernicus so emisije žveplovega dioksida v mejah normale in v Evropi ne bodo pomenljivo vplivale na kakovost zraka.

//////////

V državah Afrike, vse pogosteje pa tudi na drugih celinah, slišimo o pojavih okužbe z virusom opičjih koz oziroma monkeypox. V današnji ZOFFi smo pripravili kratek pregled podatkov.

14. avgusta je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila javnozdravstveno grožnjo mednarodnega pomena zaradi virusa opičjih koz genotipa 1. Presodila je namreč, da obstaja grožnja širitve virusa po vsem svetu. 15. avgusta se je prvi primer okužbe z genotipom 1b izven afriške celine pojavil na Švedskem, nemalo zatem pa na Tajskem. Argentina je posadko tovorne ladje zadržala v karanteni zaradi suma na okužbo. Virusa v Sloveniji še ni. Cepljenje je na voljo, a ga NIJZ odsvetuje.

Z virusom opičjih koz je zaenkrat obolelih okoli sto tisoč oseb. Smrtnost je težko oceniti zaradi slabih razmer, v katerih živijo skupnosti, kjer se je virus razširil. Ocene se gibljejo okoli 3-odstotne smrtnosti za genotip 1b. Za genotip 2, ki je povzročil izbruhe leta 2022, je smrtnost ocenjena na okoli 0,2 odstotka. Pri okužbi z novim genotipom 1b je večja možnost za težji potek bolezni, ocenjeno je tudi, da je genotip 1b hitreje prenosljiv med ljudmi, predvsem s spolnim stikom.

Prve okužbe z virusom genotipa 1b so se pojavile konec lanskega leta v Demokratični republiki Kongo, od koder se je virus hitro razširil v sosednje države in naprej po afriški celini. V Demokratični republiki Kongo letos beležijo že 615 smrti, število okužb pa je ocenjeno na okoli osemnajst tisoč.

Tudi v Nigeriji so izbruhnile okužbe z opičjimi kozami, tokrat z virusom genotipa 2. Prav Nigerija je 27. avgusta od ZDA prejela prvo donacijo cepiv proti virusu opičjih koz. Deset tisoč odmerkov bo država porazdelila med zdravstvene delavce in rizične skupine. Ker sta za ustrezno zaščito osebe potrebna dva odmerka, bo cepivo prejelo le pet tisoč ljudi.

ZOFFo sta pripravila Boža in vajenec Vid.