Začetek januarja je mednarodna skupina biologinj in biologov v reviji Nature objavila pregledni članek z naslovom: Četrtini sladkovodne favne grozi izumrtje. V članku so analizirali podatke Rdečega seznama Mednarodne zveze za ohranjanje narave, krajše IUCN, in zaključili, da lahko skoraj četrtino vrst rakov, rib in kačjih pastirjev sveta uvrstimo med skrajno ogrožene, prizadete ali ranljive. Razlogi za ogroženost naj bi obsegali onesnaženje vod, gradnjo jezov, prisotnost invazivnih vrst in kmetijstvo.

Skupina je za analizo uporabila podatke o skoraj 23 tisoč petsto vrstah na seznamu organizacije IUCN. Ta zbira podatke o vrstah in ocenjuje njihovo ogroženost na podlagi velikosti populacij, hitrosti njihovega krčenja, prostorske razporeditve, velikosti in fragmentiranosti habitatov. Živalske in rastlinske vrste tako uvrsti v eno od sedmih kategorij ogroženosti in jih letno beleži na rdečem seznamu.

V članku analizirani podatki so zajemali sladkovodne ribe, kačje pastirje, deseteronožce in mehkužce v zadnjih 20 letih. Ugotovili so, da je ogroženih kar 30 odstotkov deseteronožcev – rodu rakov. Po deležu ogroženosti so naslednje ribe s 26 odstotki, mehkužcev pa raziskovalna skupina ni mogla ustrezno analizirati zaradi pomanjkljivih podatkov. Iz obstoječih podatkov, ki zajemajo približno polovico vseh vrst mehkužcev, je raziskovalna skupina ocenila, da je ogrožena tretjina vrst.

Kot vzroke množične ogroženosti raziskovalna skupina navaja več dejavnikov, večinoma vsako vrsto ogroža več kot en. Največ škode povzroča onesnaženje, ki ogroža več kot polovico vseh analiziranih vrst, dobro tretjino vrst ogroža gradnja jezov na rekah, ribe pa so v nevarnosti zaradi invazivnih vrst in prekomernega ribarjenja. Posledice podnebnih sprememb škodljivo vplivajo kar na petino analiziranih vrst.

Več kot tretjina vrst je ogrožena zaradi sprememb v rabi tal, torej izgube habitata zaradi oblikovanja kmetijskih površin in gradnje mest ali druge infrastrukture ter s tem povezanega izsekavanja. Preoblikovanje tal je velika grožnja tudi drugim vrstam živali – ogroža namreč kar tri četrtine tetrapodov, med katere štejemo sesalce, dvoživke, ptice in plazilce.

Rdeči seznam zajema vrste po celem svetu, raziskovalna skupina je tako lahko izpostavila območja, kjer je ogroženih vrst največ. Mednje denimo spadajo Viktorijino jezero, jezero Titikaka in gorovje Zahodni Gati v Indiji.

Raziskava predstavlja korak proti boljši dostopnosti podatkov o sladkovodnih vrstah in ekosistemih. Celinske vode so namreč še vedno slabo raziskane, sladkovodne populacije pa so se v zadnjih 50 letih zmanjšale za več kot 80 odstotkov, habitati pa skrčili za več kot tretjino.

/////////////////////////////////////////////////

Mednarodna raziskovalna skupina je odkrila, da se etiopski volkovi pogosto ustavijo ob cvetovih rastline Kniphofia foliosa in se kljub mesojedemu prehranjevanju sladkajo z njenim nektarjem. Svoje ugotovitve so novembra objavili v reviji Ecology.

Kniphofia foliosa, znana tudi pod imenom tritoma, je endemit višavja Bale v južni Etiopiji z oranžno-rumenimi cvetovi storžaste oblike. Barvni cvetovi rodu Kniphofia proizvajajo velike količine nektarja, ki privablja različne vrste ptic, žuželk in celo rastlinojede in žužkojede sesalce. Nektar za večino večjih živali, ki jih privabi, ni primarni vir hrane, temveč zgolj posladek.

Področje etiopskega višavja je tudi habitat vrste Canis simensis ali etiopskega volka. Gre za ogroženo vrsto, živečih osebkov je namreč samo še okoli 500, zato jih redno spremljajo v Etiopskem programu za ohranitev volkov. Skozi leta so v programu opazili nenavadno vedenje etiopskih volkov, hranili so se z nektarjem rastline Kniphofia foliosa.

Da bi to vedenje podrobneje preučila, je znanstvena skupina preteklo leto na območju Nacionalnega parka Bale štiri dni v maju in juniju opazovala osebke volkov iz treh različnih tropov. Vsi opazovani volkovi so obiskali več socvetij Kniphofie enega za drugim, na gobcih so imeli jasno viden rumen cvetni prah. Ker so opazovanja obravnavala posameznike iz različnih tropov, njihovo vedenje kaže na sladkosnedo navado, ki ni naključna, ampak razširjena znotraj populacije.

Pri vrstah rodu Kniphofia so cvetovi dvospolni, torej so na istem socvetju tako prašniki kot pestiči, vendar vseeno za tvorbo semen potrebujejo opraševalce. Ti prenašajo pelod s prašnika socvetja ene rastline do pestiča socvetja druge rastline. Znanstveniki so se spraševali, ali bi uživanje nektarja lahko pomenilo, da etiopski volkovi opravljajo ekološko pomembno vlogo opraševalca. Obisk socvetij sam po sebi namreč ne pomeni, da je žival učinkovita opraševalka. Niso raziskali, ali je bilo preneseno dovolj cvetnega prahu, da bi lahko etiopskemu volku zares dodelili vlogo opraševalca. Če se bi izkazal za učinkovitega, bi bila to redkost med plenilskimi sesalci, po podatkih študije iz leta 2015 so izmed 343 obravnavanih vrst plenilskih sesalcev le štiri vrste opredeljene kot potencialni ali znani opraševalci.

Opazovanja vedenja etiopskega volka in raziskovanje njegove vloge v ekosistemu so pomembna, zlasti ker je ena od mnogih ogroženih vrst živali in rastlin v Etiopiji. 

/////////////////////////////////////////////////

Evropski program za opazovanje Zemlje Copernicus je objavil letno poročilo o podnebju za leto 2024. Med najbolj zaskrbljujočimi podatki je povprečna letna temperatura površja Zemlje, ki se je prvič povzpela stopinjo in pol nad povprečno predindustrijsko temperaturo.

Četudi nenatančno definirana, je višanje povprečne temperature za stopinjo in pol meja, ki so si jo države podpisnice Pariškega sporazuma zastavile kot skrajno mejo zvišanja temperature. Leto 2024 je to mejo prekoračilo – po poročilu Copernicusa je povprečna letna temperatura znašala 1,6 stopinje Celzija več kot v predindustrijski dobi. Skupna povprečna temperatura preteklih dveh let je prav tako višja od zastavljene meje.

Poročilo je vsebovalo še podatke o odstopanjih povprečnih mesečnih temperatur od povprečja zadnjih trideset let. Vrednosti so bile za prvo polovico leta najvišje do sedaj, od julija do decembra pa druge najvišje – tik za vrednostmi iz leta 2023.

Poleg temperature ozračja je rekordno visoke vrednosti dosegla tudi temperatura morske gladine, deloma zaradi pojava El Niño. Površina ledu na Antarktiki je bila velik del leta najmanjša doslej. Verjetno ni presenetljivo, da se strmo rastoči količini metana in ogljikovega dioksida v ozračju nista zaustavili.

Rekordne temperature in prekoračenje meje stopinje in pol še ne pomeni nujno pospešenega segrevanja ozračja. V mnogih študijah za primerjavo temperature s predindustrijsko dobo uporabijo podatke zadnjih desetih let, kar nas postavi na vrednost 1,3 stopinje, ki je še vedno močno zaskrbljujoča. Rast povprečne temperature Zemljinega ozračja lahko opazimo v vse pogostejših naravnih katastrofah, kot so poplave, požari in tropski cikloni.

ZOFFo sta pripravili vajenka Ela in Boža.