Včeraj je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije organizirala predstavitev protokola za obvladovanje azijskega sršena – tujerodne invazivne vrste, vse pogosteje prisotne v Evropi. Usposabljanje je bilo namenjeno predvsem čebelarjem in sadjarjem. Predavala je magistrica varstva narave Tina Belej z Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.

Azijski sršen je bil pred dvajsetimi leti vnešen v Francijo. Iz Kitajske je s transportom prispel kot slepi potnik. Iz Francije se je spontano ali s transportom razširjal naprej po Evropi. Razširjen je po državah Zahodne Evrope, predvsem v Franciji, Španiji in na Portugalskem. Najdemo pa ga že v Nemčiji, Italiji, na Madžarskem in od lanskega leta tudi v Avstriji. V Sloveniji ga do sedaj še nismo zabeležili, zato je priporočljiv monitoring, da povečamo možnosti zgodnjega odkritja. Kot pri vseh invazivnih vrstah zgodnje odkritje poveča možnosti za učinkovito ukrepanje in odstranitev vrste.

Kako azijskega sršena prepoznamo in ločimo od avtohtonega evropskega sršena, opiše Tina Belej.

Prehranjujejo se v glavnem s čebelami in drugimi žuželkami, zato so na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije kot ukrep izpostavili predvsem nadzorovanje čebelnjakov. V Franciji so čebelarji zabeležili od trideset- do osemdesetodstotni upad populacije čebel v panju kot posledica plenjenja azijskega sršena. Ker se lahko hranijo s sadjem, je spremljanje priporočljivo tudi v sadovnjakih. Nadzor zaenkrat izvajajo posamezniki na svojih zemljiščih. 

Če najdemo azijskega sršena, je zaželjeno o njegovi najdbi poročati preko ustreznih kanalov. Postopek razloži Tina Belej.

V primeru, da Zavod za varstvo narave potrdi prisotnost azijskega sršena, pripravijo predlog za hitro odstranitev. Ti predlogi so odvisni od posamezne lokacije najdbe in letnega časa. Pojavlja se v različnih naravnih habitatih, na kmetijskih površinah in v urbanih območjih. Njihov življenjski cikel in posledično postopek odstranitve je vezan na letni čas. Spomladi je osebkov manj in imajo gnezdo bližje tlom. Konec poletja jih je največ, zato si gradijo sekundarna gnezda, ki so visoko v krošnjah ali strehah stavb. V obeh primerih je uničenje gnezd najučinkovitejša metoda za odstranjevanje sršenov, za kar se največkrat uporabi insekticid v spreju ali prahu. Več o postopkih odstranitve pove Tina Belej.

Čeprav azijskega sršena v Sloveniji še ni, je načrt upravljanja s to tujerodno invazivno vrsto že sestavljen. Zavod za varstvo narave se je zgledoval po praksah po Evropi, ki so se izkazale za uspešne. Prihod te vrste sršena v Slovenijo pričakujemo zaradi njegove sposobnosti spontanega širjenja. Matica lahko v enem letu preleti tudi do 200 kilometrov, zato je njen prihod iz sosednjih držav zelo verjeten. Azijski sršen povzroča predvsem gospodarsko škodo na čebeljih panjih, sicer pa za človeka ni nevarnejši od evropskega sršena.

Protisršenskim ukrepom je prisluhnila vajenka Špela.