Veliki avtomobili, majhni genomi
… Novoodkrita parazitska arheja z izredno kratkim genomom spominja na virus …
… V znanstvenih novicah: pokrovi avtomobilskih motorjev vsako leto za pol centimetra višji …
… Podatkovni detektivi predstavili učno orodje za preiskovanje goljufij v znanstveni literaturi …
///////////
Arheje so enostavni organizmi brez celičnih organelov. Samostojno opravljajo zgolj osnovne celične funkcije, zato pogosto prebivajo kot paraziti ali v sožitju z drugimi organizmi. Japonska raziskovalna skupina je na strežniku za prednatise BioRxiv popisala novo vrsto arheje s predlaganim imenom Sukunaarchaeum, ki ima zelo reduciran genom. Vsebuje zapis za manj kot 200 proteinov, večina je povezanih s pomnoževanjem. Za primerjavo – človeški genom nosi zapis za približno 20 tisoč proteinov. Pri parazitski arheji Sukunaarchaeum je znanstvenice in znanstvenike presenetila popolna odsotnost lastnih metabolnih poti – sama torej ni sposobna proizvodnje in predelave osnovnih hranilnih snovi. Poleg tega je pri pomnoževanju v določeni meri odvisna od celičnih mehanizmov svojega gostitelja, njen genom pa je primarno usmerjen v pomnoževanje. Zaradi vseh omenjenih lastnosti znanstvena ekipa predpostavlja, da so našli organizem, ki je v mnogih vidikih na preseku med arhejami in virusi.
Izvor virusov ostaja do danes nepojasnjen. Ena od teorij predvideva, da so virusi nastali iz bolj kompleksnih predhodnikov, ki so postopoma izgubljali genetske informacije, za bistvene celične funkcije pa so v vse večji meri potrebovali gostiteljski organizem. Znanstveniki in znanstvenice glede veljavnosti te razlage niso enotni, do sedaj namreč nismo našli mnogo fosilnih ostankov organizmov, ki bi pokazali na tovrstno povezavo. Avtorska skupina navaja, da novoodkrita arheja v mnogih pogledih ni podobna virusom, saj je obdana s celično membrano in vsebuje osnovne pomnožitvene strukture, kot so ribosomi. Opozarjajo, da bodo šele nadaljnje raziskave evolucijskih dinamik tovrstnih enostavnih organizmov pojasnile, ali se lahko virusi razvijejo iz kompleksnejših predhodnikov.
///////////
Evropska federacija za promet in okolje je objavila poročilo o višanju sprednjih delov avtomobilov v Evropi. V poročilu ugotavljajo, da višina prednjih pokrovov novih avtomobilov narašča za pol centimetra na leto. Leta 2024 je povprečna višina znašala slabih 84 centimetrov, medtem ko je še leta 2010 ta znašala le dobrih 76 centimetrov. Organizacija je naročila tudi simulacijski preizkus, v katerem so pokazali, da vozniki vozil z najvišjim pokrovom, ki doseže višino 130 centimetrov, ne vidijo do devet let starega otroka.
Evropska federacija za promet in okolje je krovno združenje več kot 60 nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s prometom in varovanjem okolja. Kot povod za študijo navajajo zaskrbljujoč trend širjenja velikosti avtomobilov, ki zavzemajo vedno več javnega prostora in so nevarnejši za pešce in kolesarje kot manjši avtomobili. Višine pokrovov avtomobilov v državah Evropske unije, Združenem kraljestvu in na Norveškem, kjer je bila študija izvedena, namreč ne omejuje nobena zakonodaja.
Glavni razlog za trend višanja prednjih delov vozil je po oceni pripravljalcev poročila rast prodaje športnih terencev. Po podatkih Evropske agencije za okolje so leta 2010 športni terenci predstavljali dobrih 11 odstotkov novih prodaj, leta 2024 pa je ta delež znašal 55 odstotkov. Trend večanja naj bi se še nadaljeval.
Kot navajajo v poročilu, visoki pokrovi motorjev pešce zadenejo višje na telesu, pogosto v vitalne organe, preden jih sunek potisne naprej in na tla. Tako se poveča tveganje, da vozilo zapelje čeznje. Po drugi strani nizki in poševni pokrovi avtomobilov običajno zadenejo pešce v noge, kar poveča verjetnost, da bodo pristali na pokrovu ali bili odbiti in tako preživeli prometno nesrečno z manj poškodbami. Kot zapišejo v poročilu, so v prometu najbolj ogroženi otroci. Od približno 430 otrok, ki letno izgubijo življenje na evropskih cestah, jih 31 odstotkov umre kot pešci.
Kot poročajo pri okoljski organizaciji Focus, podatki za Slovenijo kažejo, da je povprečna višina pokrova motorja pri novih avtomobilih celo rahlo višja od povprečja ostalih evropskih držav.
/////////
Recenzija po objavi je pristop, s katerim lahko komentiramo in ponovno pregledamo znanstvene članke tudi po objavi v znanstveni reviji. Takšen sistem omogoča širši znanstveni skupnosti, da po objavi doda pripombe in zazna sporne prakse ali goljufije v znanstvenem članku – mednje spadajo manipulacije s slikovnim gradivom in eksperimentalnimi podatki. Praksa komentiranja pa ima vrsto težav – ker deluje na prostovoljni bazi, je udeležba zainteresiranih znanstvenikov in znanstvenic okrnjena. Druga večja težava je slaba usposobljenost znanstvene stroke za prepoznavanje napak in podatkovnih mahinacij ter komentiranje znanstvenih člankov.
Zagotavljanje integritete v znanstvenih objavah zahteva specializirana znanja, ki pogosto niso del izobraževanja znanstvenic in znanstvenikov med njihovim študijem. Zaradi pomanjkanja sistemskih rešitev v zadnjih letih raste prostovoljna skupnost tako imenovanih podatkovnih detektivov. V večini primerov gre za znanstvenike ter raziskovalne novinarke, ki kritično preučujejo objavljeno znanstveno literaturo. Mednarodna skupina podatkovnih detektivov je z namenom ozaveščanja in izobraževanja strokovne javnosti objavila zbirko priporočil za zagotavljanje integritete znanstvenih člankov, imenovano COSIG.
Prosto dostopni repozitorij COSIG trenutno vsebuje 28 posameznih smernic. Nekatere so splošne in nas naučijo, kako prepoznati uporabo umetne inteligence pri pisanju člankov ali kako učinkovito komentirati objavljene članke na repozitoriju za pregledovanje člankov PubPeer. Spet druge vključujejo bolj specifične prijeme, s katerimi lahko prepoznavamo napačno ali zavajajoče poročanje statističnih rezultatov. Avtorska ekipa poziva k široki skupnostni udeležbi pri pripravi novih in poglobljenih smernic. Prosti dostop omogoča, da so smernice na voljo širokemu naboru znanstvenih inštitucij – od služb za integriteto znanosti do znanstvenih revij in izobraževalnih ustanov. Več podrobnosti o zbirki COSIG je na voljo na strežniku za predobjave Zenodo in spletni strani cosig.net.
ZOFFo sta pripravila Urška in LukaS.
Dodaj komentar
Komentiraj