Vodna ZOFFa

Aktualno-politična novica
10. 11. 2022 - 16.00
 / Zoffa

Začeli bomo pri našem Osončju. Na Marsu Nasina sonda InSight že od leta 2018 prejema podatke o potresih na tem planetu. Sonda InSight beleži večinoma globinske potrese, ki se širijo proti jedru planeta. V času svojega delovanja je zabeležila več kot tisoč potresov, najmočnejše z magnitudo nekje med 4 in 5. Za občutek, to je manj kot včerajšnji potres v Italiji, ki je morsko dno stresel z magnitudo pet celih sedem. Lani decembra pa so merilne naprave na sondi InSight zaznale močne površinske potresne valove, ki se širijo zgolj skozi Marsovo skorjo.

V Nasi so konec oktobra odkrili vzrok za močno površinsko tresenje tal na Marsu v lanskem decembru. Vanj je trčil do 12 metrov velik meteorit in ustvaril krater v velikosti nogometnega igrišča. Tak meteorit bi bil za Zemljo neškodljiv, saj bi ga večina izgorela že v atmosferi. Okoli kraterja so opazili balvane zmrznjene vode, ki jih je izpod površja izstrelilo ob trku meteorita. To, da na Marsu obstaja voda, je znano dejstvo, vendar še nikoli niso opazili vode tako blizu ekvatorja.

Slika famóznega kraterja je obkrožila svet in doživela pravi razcvet na Twitterju. Poleg večine, ki je izgled kraterja primerjala s specifično človeško odprtino, so zagovorniki kolonizacije Marsa delili novico kot potrditev novega vira vode na bodočem domu. Dodatno jih je podžgal tudi povratek SpaceX-ove sonde Falcon Heavy iz orbite nazaj na Zemljo.

SpaceX je do sedaj izdelal in testiral štiri vesoljska plovila, ki lahko na svoj krov sprejmejo astronavte in astronavtke. Vendar dlje od Mednarodne vesoljske postaje niso prišli. Medtem je Nasa izpeljala več kot 20 uspešnih misij na Mars, od tega je sedem misij še vedno aktivnih. Nasine misije na Mars običajno vključujejo prelete, v orbito zasidrane satelite, stacionirane sonde in roverje. Po drugi strani SpaceX-ova vesoljska plovila na svoj krov za pravo ceno vabijo tudi vesoljske turiste. Recimo dvainosemdesetletnega Dennisa Tita, ki je oktobra najavil, da se bo s svojo sedeminpetdesetletno ženo na SpaceX-ovem plovilu odpravil na Luno. Prejšnji torek pa je vsem dostopna demonstracija varnega povratka najmočnejše rakete na svetu, Falcon Heavy, naznanjala, da bomo prav kmalu postali »multiplanetarna« vrsta.

Ta teden se je v egiptovskem Šarm el Šejku pričela Konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah, v nadaljevanju COP27 – gre za največje tovrstno letno srečanje. Prvi dnevi potekajo v luči financiranja in pomoči državam pri spopadu s posledicami podnebnih sprememb. Podnebni ekonomist Lord Stern predvideva, da bodo države v razvoju, izključujoč Kitajsko, do leta 2030 potrebovale dva bilijona ameriških dolarjev letno. Sredstva, pridobljena s pomočjo investitorjev in mednarodnih inštitucij, bi morali uporabiti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, reševanje posledic in prilagajanje na podnebne spremembe. V poročilu nagovarja tudi razvite države, ki jim priporoča dodatna financiranja med 30 in 60 milijardami ameriških dolarjev letno z nizkoobrestnimi posojili in nepovratnimi sredstvi. Stockholmski mednarodni inštitut za vodo SIWI komentira, da so za dolgoročni boj proti podnebnim spremembam najučinkovitejše naložbe v dostopnost vodnih virov in njihove sanacije že ob prvih primerih podnebne ogroženosti.

Ob svetovnem tednu voda konec avgusta je Egipt napovedal, da bo med srečanjem COP27 izpostavljal vprašanja, povezana z vodo, kar bodo posebej naslovili na tako imenovanem Water Pavilionu. Pri izvedbi bo sodeloval že omenjeni Stockholmski inštitut za vodo, ki je že pred konferenco predstavil raziskavo o vodnih ciklih. Ta je pokazala, da je vodni cikel veliko bolj občutljiv na globalno segrevanje, kot smo pričakovali. Že ob trenutnem zvišanju povprečne temperature za eno stopinjo Celzija glede na predindustrijsko dobo se število suš, poplav in neviht povečuje. Vremenski ekstremi se bodo z višanjem temperature še okrepili, kar bo otežilo pridobivanje tekoče vode, pridelavo hrane in proizvodnjo energije.

V aprilski ZOFFi smo poročali o treh slovenskih dobitnikih in dobitnicah projektov ERC, pred kratkim pa so matematiku Bojanu Moharju s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani podelili projekt ERC za sinergíjsko raziskovanje. Pri projektu Karst poleg Bojana Moharja sodelujejo tudi fizik Benoit Noetinger, hidrogeolog Philippe Renard in hidrolog Marco Dentz. Z odobrenimi desetimi milijoni sredstev želijo v raziskavi s fizikalnimi zakoni razložiti prenos vode in onesnaževal po kraških vodotokih.

Po besedah Moharja so »kraški vodotoki velika dragocenost in hkrati tudi velika nevarnost. Medtem ko predstavljajo vir pitne vode za okoli 25 odstotkov svetovne populacije, so hkrati sposobni zelo hitrega pretoka vode in prenosa onesnaženja.« Naj dodamo, kraški svet je prepusten in preluknjan. Onesnaževala se zato pri pronicanju v podzemno vodo ne filtrirajo. Dodatna težava pri razumevanju kraških vodotokov so ekstremni vremenski dogodki, predvsem suše. Sušam namreč težko določimo točen začetek in ga ponavadi vedno določamo, ko se že dogajajo oziroma so že minile. Več je povedal doktor Bojan Mohar.

Izjava

»Cilj interdisciplinarnega sinergíjskega projekta ERC je zagotavljanje možnosti napovedovanja ekstremnih dogodkov v ekstremnih pogojih, kar je zlasti pomembno z vidika podnebnih sprememb,« pove Mohar. Modeli napovedovanja bodo temeljili na teoriji grafov in teoriji omrežja.

Ostali in končali sva v Osončju, skupaj z ZOFFo, Tina in Lea.

Naslovna slika je ustvarjena z DALL-E 2.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.