Lovke geopolitičnih konfliktov segajo daleč, tudi do Arktike.  Prekinitev sodelovanja Zahoda z Rusijo se odraža tudi v znanosti, natančneje na področju raziskovanja podnebnih sprememb na Arktiki. Znanstvenice in znanstveniki v raziskavi, objavljeni prejšnji teden v Nature Climate Change, ugotavljajo, da je preučevanje podnebnih sprememb na območju Arktike vse manj reprezentativno.  

Mednarodna mreža arktičnih raziskovalnih postaj INTERACT, ki jo financira Evropska unija, je pred vojnim konfliktom obsegala petindevetdeset terenskih postaj, v raziskavo pa so jih vključili 60. Dobra tretjina vključenih postaj se nahaja na ruskem delu Arktike, Rusija pa tudi geografsko obsega približno polovico arktične površine. Vse postaje na rusko-arktičnem območju so trenutno izključene iz mednarodnih raziskovalnih aktivnosti. To v praksi pomeni, da bodo podlago za spremljanje stanja na Arktiki do nadaljnjega predstavljale zgolj raziskave na neruskih delih Arktike.  

Spremembe na arktičnem površju so posreden kazalnik globalnih podnebnih sprememb. Na podlagi podatkov podnebnih modelov so v študiji kvantificirali, v kolikšni meri so meritve arktičnih raziskovalnih postaj reprezentativne za celotno območje Arktike. Ocenjujejo, da je spremljanje arktičnega območja tudi z upoštevanjem ruskih raziskovalnih postaj slabo reprezentativno, saj so raziskovalne postaje nameščene predvsem v toplejših in bolj vlažnih delih Arktike. Pri tem izpostavijo, da je najmanj postaj na višjih geografskih širinah v Sibiriji in kandaskem delu Arktike. Zaradi izključitve ruskih postaj pa se je reprezentativnost podatkov za celotno arktično območje še dodatno poslabšala. Iz mreže INTERACT se je denimo izgubila približno polovica postaj na območju tajge. V študiji ocenjujejo, da izključitev sibirskih raziskovalnih postaj še posebej ovira spremljanje posledic taljenja permafrosta, sprememb v biotski raznovrstnosti in vegetacije, posredno pa tudi spremljanje kroženja ogljika.

//////

Nacionalni inštitut za javno zdravje je v sodelovanju z Zdravstvenim domom Ljubljana pred dvema tednoma napovedal pilotni presejalni program na okužbo z bakterijo Helicobacter pylori - ta lahko povzroči razvoj raka na želodcu. Program je del projekta Na poti do presejanja raka želodca, krajše TOGAS. 

V raziskavi, ki so jo izvedli v Splošni bolnišnici Maribor in objavili leta 2005, so ugotovili, da je v povprečju s Helicobacter pylori okuženih 35 odstotkov populacije, vendar pa je delež zelo različen glede na starost. V 80 odstotkih primerov oseba ne ve za okužbo in ji bakterija ne povzroča težav. Okužba pa lahko povzroči vnetje želodčne sluznice, ki lahko na dolgi rok vodi v razvoj raka.

V sklopu projekta TOGAS se raziskave okuženosti populacije s Helicobacter pylori izvajajo v šestih državah izmed 24 sodelujočih. V Sloveniji bo raziskava vključila šest tisoč zavarovancev Zdravstvenega doma Ljubljana v starosti od 30 do 34 let. V tej starostni skupini namreč lahko po sedanjih dognanjih po odstranitvi bakterije povrnemo želodčno sluznico v normalno stanje.

Pri presejalnih testih, ki se izvajajo z odvzemom krvnega vzorca, lahko pride do lažno pozitivnih testov, pri katerih test pokaže okužbo, a je preiskovana oseba dejansko nima. Primarij Tatjana Kofol Bric, specialistka javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, pojasni karakteristike presejalnih testov in nekatere težave.

Izjava

Sogovornica dodaja, da bodo pozitivne teste v izogib lažnim pozitivom nato potrdili še z úrea dihalnim testom, ki je zelo občutljiv in zazna praktično vse okužbe s Helicobacter pylori.

Kako pa bo projekt TOGAS vplival na zmanjševanje stroškov pri zdravljenju želodčnega raka? Sogovornica pojasnjuje.

Izjava

Ob zaključku raziskave bo NIJZ skupaj z Mednarodno agencijo za raziskovanje raka in drugimi strokovnjaki pripravil priporočila za program primarne preventive raka želodca. Projekt je financiran iz evropske sheme EU4Health.

Arktični led in želodčne bakterije sta na ZOFFo prinesla Žiga in vajenec Luka.