Svetovna zdravstvena organizacija, krajše SZO, je v začetku aprila prvič objavila poročili, ki naslavljata kritično pomanjkanje zdravil in enostavnih ter poceni diagnostičnih orodij za invazivne glivične okužbe. V zadnjih desetih letih so regulativni organi v Združenih državah Amerike, Evropski uniji in na Kitajskem odobrili le štiri nova zdravila proti glivičnim okužbam. Trenutno jih je v razvoju devet, od teh so le tri v zadnji fazi kliničnih preskušanj, 22 zdravil pa je v predkliničnem razvoju. Po besedah SZO je ta številka kritično nizka, saj se šele v kliničnih testiranjih pokažejo različni stranski učinki in učinkovitost zdravila. To pomeni, da lahko v naslednjem desetletju pričakujemo malo novih terapevtskih pristopov.

Glivične okužbe so pogoste in postajajo vedno večja skrb za javno zdravje, saj postajajo vse odpornejše na obstoječe terapije. Invazivne glivične okužbe so resnejša in pogosto življenjsko nevarna oblika okužb. V mnogih primerih so celo usodne, saj vdirajo v globlja tkiva in organe. Zlasti so škodljive za ljudi z oslabljenim imunskim sistemom. SZO kategorizira glivične okužbe po prioritetni listi glede na škodljivost za človekovo zdravje. Glivične okužbe iz najbolj kritične prioritetne kategorije povzročajo tudi do 88-odstotno umrljivost. Leta 2024 so po svetu povzročile slabe štiri milijone smrti, skoraj dvakrat več kot leta 2012.

Raziskovalke in raziskovalci pričakujejo, da bo napredek pri zdravljenju težjih boleznih, denimo raka, še povečal število imunsko oslabljenih ljudi. To bi lahko pomenilo tudi povečanje števila primerov invazivnih glivičnih bolezni. Orodij za diagnostiko ter zdravil proti glivičnim okužbam je trenutno premalo za naslavljanje zdravstvene krize, zlasti na globalnem jugu. Zaradi nedostopnosti enostavnih, hitrih in poceni diagnostičnih orodij ter počasnega in zapletenega postopka raziskav in razvoja novih zdravil, ki za farmacevtsko industrijo pogosto niso finančno zanimiva, pričakujejo povečano umrljivost. 

/ / / / / / / / / / / / / / / / / / / / 

Evropske države so zaradi ukrepov Trumpove administracije začele uvajati programe za privabljanje raziskovalk in raziskovalcev iz Združenih držav Amerike. Pod Trumpom so se znatno zmanjšali proračuni za znanstvene agencije, zaradi odpuščanj mnogi raziskovalci in raziskovalke iščejo zaposlitev v Evropi. Trinajst evropskih držav, med njimi tudi Slovenija, je v pismu evropski komisarki za zagonska podjetja, raziskave in inovacije Ekaterini Zaharievi sporočilo, da so pripravljene finančno podpreti raziskovalce in raziskovalke, ki so ogroženi zaradi političnih in finančnih pritiskov v ZDA. Poudarjajo, da mora Evropa nujno ustanoviti primerne sheme financiranja in omogočiti priselitev raziskovalcem in raziskovalkam, ki želijo nadaljevati svoje delo v stabilnejšem okolju. Evropska komisija zanje že pripravlja posebno vizo, namenjeno znanstvenim talentom, ter mehanizem, ki bo evropskim institucijam olajšal zbiranje sredstev za tovrstne štipendije.

Mnoge države in inštitucije, kot je Univerza Aix-Marseille v Franciji, so že začele s pobudo za privabljanje ameriških znanstvenikov in znanstvenic. V enem tednu se je na njihov program, ki omogoča tri leta financiranja za okoli 15 ameriških raziskovalk in raziskovalcev, odzvalo več kot 40 oseb. Pričakujejo, da bodo za njihovo delo zbrali do petnajst milijonov evrov sredstev. Svobodna univerza v Bruslju ponuja podoktorska mesta s financiranjem do 2,5 milijona evrov za 12 štipendij.

Zanimanje ameriških znanstvenikov in znanstvenic za pobude evropskih raziskovalnih inštitucij je odgovor na škodljive politike Trumpove administracije, ki omejuje financiranje in se vmešuje v raziskave. Evropski uniji je v interesu, da privabi dobro usposobljen ameriški kader. Pismo evropski komisarki in hitri odziv komisije pa še vedno ne omenjata priložnosti za izobraževanje in integracijo palestinskega študentstva in akademskega kadra, ki jim je genocid uničil študijsko infrastrukturo.

///////////////////////////////////

Rastline so bogat vir mnogih spojin, ki jim dajejo prijetne vonjave, okuse in barve, nekatere rastline pa vsebujejo tudi spojine, ki so strupene za mikroorganizme. Raziskovalci in raziskovalke s Fakultete za kemijo in kemíjsko tehnologijo, Biotehniške fakultete in Naravoslovnotehniške fakultete so iz korenike japonskega dresnika izolirali barvilo emodin, ki izkazuje protivirusno in protibakterijsko delovanje. V nedavno objavljeni raziskavi so barvilo uporabili za barvanje tekstila, kjer je emodin uspešno zaviral rast bakterij. Raziskavo so objavili v reviji Journal of Natural Fibers.

Emodin je naravno prisotna spojina in izkazuje mnoge biološke učinke, med drugim deluje protirakavo, protivirusno in protibakterijsko. Profesor Jernej Iskra s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo nam pojasni strukturo emodina in kje ga najdemo.

Izjava

V raziskavi so znanstvenice in znanstveniki najprej izolirali emodin iz korenike japonskega dresnika. Nato so ga z uvedbo novih funkcionalnih skupin nekoliko modificirali. Zakaj so bile potrebne modifikacije, nam pojasni Iskra.

Izjava

Sogovornik nadaljuje, da so v raziskavi ugotovili, da se barva modificiranega emodina spreminja glede na pH okolja, kar pa je pogosto pri naravnih barvilih. Zato so lahko pripravili tkanine z različnimi barvnimi odtenki, od rdeče, vijolične, rumene in roza. Profesor Iskra nam opiše vezavo emodina na tkanine in pojasni še druge uporabe takšnega tekstila.

Izjava

Sogovornik nadaljuje, kako so njihova prejšnja odkritja vplivala na nadaljevanje raziskovanja.

Izjava

Raziskovalna skupina je modificiran emodin uspešno vezala na volno in poliamidno tkanino, preizkusiti pa so želeli še njegovo protibakterijsko učinkovitost. Tkanine, obarvane z emodinom, so inkubirali v prisotnosti bakterije Staphylococcus aureus. Ugotovili so, da je večina pripravljenih derivatov emodina zavrla rast bakterij, s čimer so potrdili ohranitev protibakterijske učinkovitosti tudi po vezavi na tkanino.

V raziskavi je bil vir emodina invazivna rastlina japonski dresnik, ki tudi v Sloveniji predstavlja grožnjo avtohtonim vrstam. Sogovornik komentira, ali bi lahko komercialna uporaba japonskega dresnika vplivala na njegovo obvladovanje v naravi.

Izjava

Zoffo sta pripravila Živa in LukaJ.