Ameriško ministrstvo za pravosodje je 27. junija nevroznanstvenika Hoau-Yan Wanga z Mestne univerze v New Yorku obtožilo ogoljufanja ameriških Nacionalnih inštitutov za zdravje za slabih 15 milijonov evrov. Wang je javno agencijo ogoljufal s ponarejanjem znanstvenih podatkov v vlogah za financiranje, vloženih v povezavi z razvojem zdavila simufilam za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni. 

Nacionalni inštituti za zdravje združujejo 27 inštitutov in so javna agencija ministrstva za zdravje Združenih držav Amerike, v nadaljevanju ZDA. Agencija izvaja programe financiranja raziskav za manjša podjetja, ki delujejo na različnih področjih zdravljenj, med drugim na področju demence. Hoau-Yan Wang je s podjetjem Cassava Science denar prejemal za razvoj zdravila simufilam, in sicer med letoma 2017 in 2021. Simufilam, ki je prestal dve fazi kliničnega testiranja, naj bi obnavljal strukturo in funkcijo beljakovine filamin A, ki je pri možganih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo spremenjen. 

V podjetju Cassava Science, ki je prejemalo državno financiranje, je bil Wang že dolgo svetovalec in nosilec raziskav razvoja učinkovine simufilam. Podporno financiranje je bilo namenjeno prvi in drugi fazi kliničnega testiranja zdravila. V obtožnici sodišče navaja, da je Wang za pridobitev denarja inštitutu pošiljal prirejene dokumente. Natančneje, pošiljal je zavajajoče podatke o mehanizmu izdelave zdravila, o izboljšanju nekaterih parametrov pri testiranih bolnikih in o mehanizmih, po katerih naj bi njihovi testi pri bolnikih zaznali bolezen. Priredil je rezultate testa, imenovanega Western blot, ki na podlagi elektroforeze loči beljakovine v vzorcih. Te so vidne kot temne proge na membrani. Wang je na slikah rezultatov testa proge naknadno narisal ali jih odebelil. 

Wang je poleg zveznih oblasti več kot dve leti preiskovala tudi newyorška univerza, na kateri je bil zaposlen. V lanskem 50-stranskem poročilu preiskave so ugotovili, da je Wang z različnimi znanstveniki prirejal rezultate v več kot 20 člankih, ki so bili objavljeni v različnih znanstvenih revijah. Ko so revije zahtevale, da Wang in sodelavci pošljejo surove podatke testa Western blot, je Wang poslal le prirejene. Surovih podatkov ni poslal niti preiskovalnemu odboru univerze. Trdil je, da je originalne dokumente s podatkim vrgel stran med čiščenjem prostorov v času epidemije covid-19, kar naj bi zahtevala univerza. 

Wangov laboratorij na newyorški univerzi je leta 2022 preiskala tudi Ameriška uprava za hrano in zdravila. Po dveh dneh skrivanja dokumentov jih je Wang končno predal. V inšpekcijskem pregledu so ugotovili več nepravilnosti in malomarnosti pri izvajanju kliničnega testiranja zdravila simufilam. Wang ni izvajal rutinskega umerjanja opreme, da bi zagotovil točnost in občutljivost preizkusov. Prav tako je pri statistični analizi uporabljal neustrezne statistične teste, ki so povzročili netočno določanje vzorčnih koncentracij. Denimo v enem poizkusu je trikrat izmeril beljakovino tau, odgovorno za napredovanje bolezni pri pacientih z Alzheimerjevo boleznijo, toda kot je poročala inšpekcija, naj bi rezultate, ki so odstopali, po lastni presoji izločal, da je dobil ustrezne končne rezultate.

Če bo Wang obsojen, mu grozi deset let zapora zaradi večje goljufije, 20 let za vsako od dveh bančnih goljufij in pet let za podajanje lažnih izjav. Podjetje Cassava Science je iz obtožbe izključeno.

/////////////////////////////////////////////////

Konec junija je neznana skupina ljudi blizu italijanskega mesta Pavia uničila prvo poljsko študijo z metodo CRISPR gensko spremenjenega riža v Italiji. Šlo je za manjši poskus gojenja riža sorte arborio, ki bi bila odporna na eno od pogostih plesni na rižu. Pilotno testiranje je bil prvi poskus gojenja rastlin z novimi genomskimi tehnikami na prostem v Italiji. Raziskovalna skupina z Univerze v Milanu je namreč izkoristila izredni odlok italijanske vlade kot ukrep proti suši, izdan lani maja, ki je začasno odobril terenske poskuse za gojenje pridelkov z novimi genomskimi tehnikami.

Raziskovalci so gensko spremenjeni riž na 28 kvadratnih metrov veliko polje posadili maja letos. Polje so od preostalih površin ločili s 400 kvadratnimi metri neobdelane zemlje in ograjo za preprečevanje vhoda živali, s čimer naj bi zmanjšali možnost razpršitve cvetnega prahu. Namen testiranja je bil ugotoviti odpornost rastline na pogosto riževo plesen Pyricularia oryzae, s čimer bi zmanjšali uporabo pesticidov v prihodnosti. Plesen okuži več delov rastline, ki nato zgnije, in je odporna na večino fungicidov. K njenemu širjenju pa med drugim prispeva visoka raba dušikovih gnojil in ekstremne okoljske razmere, kot je suša. Do sedaj so zatiranje plesni izvajali s fungicidi. 

Več kot dve tretjini rastlin so neznani storilci uničili, druge pa hudo poškodovali. Tako bi bilo treba poskus opraviti naslednje leto, da bi dobili konkretne rezultate, vendar je po odloku poskuse potrebno končati do konca leta 2024. Senator Luca De Carlo, predsednik odbora za kmetijstvo zgornjega doma italijanskega parlamenta in predlagatelj lanskega odloka proti suši, se je zavezal, da bodo glasovali o podaljšanju odloka. Znanstvena ekipa pa predlaga tudi višjo policijsko prisotnost ter spremembo zakonodaje, ki bi raziskovalcem omogočila, da lokacije ostanejo skrivne. V Italiji namreč načrtujejo več eksperimentalnih poljskih poskusov pridelave gensko spremenjenih pridelkov, vključno s poskusi vinskega grozdja in paradižnika. Poljski poskusi pa so nujni za odobritev sorte za uporabo v kmetijske namene.

Za testirano sorto so leta 2017 raziskovalci na Univerzi v Milanu začeli razvijati alternativni pristop k zatiranju plesni. Ekipa je uporabila metodo CRISPR za urejanje treh genov, ki povečajo dovzetnost rastline za bolezen. Ustvarili so potencialno odporno različico riža arborio, ki so jo poimenovali RIS8imo. Metoda CRISPR deluje po principu molekulskih škarij, ki na želenem mestu pristrižejo DNK. Pristriženi del DNK se nato zamenja z novim želenim zaporedjem. V laboratorijskih poskusih je riž, obdelan z metodo CRISPR, izkazal boljšo odpornost proti plesni kot riž, ki ni bil spremenjen z metodami genskega inženirstva. 

Od leta 2000 so bili poljski poskusi pridelave rastlin z novimi genomskimi tehnikami na prostem v Italiji onemogočeni zaradi predpisov Evropske unije. Italijanski sistem začasnih dovoljenj testiranj bo trajal do konca leta 2024, do pričakovanega spremenjenega regulativnega okvira Evropske unije za gensko spremenjene rastline. Februarja so evropski poslanci tudi že podprli predpise za rastline, pridobljene z novimi genomskimi tehnikami. Prva kategorija gensko spremenjenih rastlin, med katere spada tudi opisani primer gojenja riža, se glede na sprejete predpise lahko enači s sortami, katerih genski material je bil spremenjen s križanjem ali rekombinacijo. Zanje veljajo manj strogi predpisi v primerjavi z zahtevami za gensko spremenjene organizme, znane kot GSO. Za drugo kategorijo ostaja zakonodaja strožja.

/////////////////////////////////////////////////

Na slovenski Obali pojav sluzenja morja še vztraja. Nacionalni inštitut za javno zdravje je včeraj na svoji spletni strani kopalce pozval, naj se izogibajo sluzastih agregatov na vodi. Sluzenje je prejšnji teden razpihala burja, zadnje dni pa se ponovno pojavlja v večjih količinah površinah. Kot poročajo z Nacionalnega inštituta za biologijo, sluz nastane zaradi delovanja fitoplanktona, ki pod določenimi pogoji velik delež proizvedene organske snovi izloči v vodo. Natančni vzroki in mehanizmi nastanka še danes niso dobro razjasnjeni. Raziskovalka Tinkara Tinta z Morske biološke postaje Piran je za STA znanost povedala, da lahko na sluzenje morja med drugim vpliva razslojenost vodnega stolpca v poletnem času, ki omejuje delovanje bakterij. Te namreč razgrajujejo sluz. Morje je v poletnih mesecih na površini toplejše, takšno temperaturno plastenje pa preprečuje mešanje potrebnih hranil iz globljih plasti na površje, kar bi bakterijam omogočilo, da razgrajujejo sluz.

V tako velikem obsegu, kot ga opažamo v zadnjih treh tednih, se je sluzenje na severnem Jadranu pojavilo prvič po 20 letih. Kot je za STA povedala Tinta, naj sluz ne bi bila škodljiva za ljudi, vseeno pa se vanjo ujamejo različni mikroorganizmi, ki lahko povzročajo bolezni. Sluzasti agregati bolj kot za ljudi grožnjo predstavljajo morskim organizmom. Agregati sluzi so gostejši od vode in se s časom posedajo in nabirajo na morskem dnu, kar predvsem organizmom, pritrjenim na morska tla, onemogoča izmenjavo kisika. V preteklosti so na Morski biološki postaji Piran v povezavi s tem že našli področja, kjer je organizmom v celicah primanjkovalo kisika.

zOFFO je pripravila Urška.