V ponedeljek, 21. oktobra, se je v mestu Cali v Kolumbiji uradno začela šestnajsta konferenca Združenih narodov o biodiverziteti, krajše COP16. Na dvotedenski konferenci sodeluje 196 delegacij iz držav članic Združenih narodov, razpravljale bodo o napredku v zvezi s cilji, ki so si jih zadale na prejšnji konferenci pred dvema letoma.

Vsaki dve leti se delegacije sestanejo na konferenci z namenom ohranjanja in zaščite biodiverzitete. Letošnja šestnajsta izvedba je prva po letu 2022, ko so države podpisale ambiciozen sporazum Kunming-Montreal. Ta podpisnice do leta 2050 zavezuje k desetkratnemu zmanjšanju tveganja za izumrtje vseh vrst in priznavanju domorodnih in lokalnih skupnosti kot varuhov narave. Prav tako naj bi podpisnice med drugim do konca desetletja 30 odstotkov kopnega in morja imenovale za zavarovana naravovarstvena območja. Kljub opozorilom znanstvenic in znanstvenikov nobena izmed držav ni dosegla nobenega od ciljev, zastavljenih na konferencah o ohranjanju biodiverzitete.

Do letošnje konference so morale države pripraviti nacionalno strategijo in načrte ukrepanja za ohranjanje biodiverzitete. Do sedaj je le 35 držav oddalo ustrezen načrt. Zaradi nizkega števila oddanih načrtov bodo delegacije težko primerjale napredek k ciljem. Slovenija je med državami, ki so oddale načrt za ohranjanje biodiverzitete. Ministrstvo za naravne vire in prostor smo vprašali, kakšne ukrepe je Slovenija sprejela po podpisu sporazuma Kunming-Montreal na zadnji konferenci COP15 leta 2022, vendar do etriranja oddaje odgovora nismo prejeli.

Glavni cilj COP16 je najti nove vire financiranja za doseganje naravovarstvenih ciljev predvsem v revnejših državah. Podpisnice sporazuma Kunming-Montreal so se zavezale k prispevanju 18,5 milijarde evrov letno do leta 2025, po podatkih iz leta 2022 se je za doseganje ciljev dajalo slabih 14 milijard evrov letno.

/ / / / / / / / / /  / / / / / / / / / / / 

Institut Jožef Stefan, Kemijski inštitut in Univerza v Ljubljani so 10. oktobra objavili odprto pismo. V njem kritizirajo avgusta objavljen dokument, s katerim Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije zarisuje smernice za komuniciranje znanosti. Dokument ministrstva, citiramo, »po mnenju treh najstarejših in največjih znanstveno-izobraževalnih institucij področja komuniciranja znanosti ne naslavlja celovito«. Konec citata. Ustanove zato pozivajo ministrstvo, naj dokument dopolni ali umakne.

Po zapisu institucij je glavna pomanjkljivost dokumenta, da komuniciranja znanosti ne obravnava v skladu z uveljavljeno strokovno literaturo s tega področja. Dokument naj ne bi bil sestavljen na podlagi literature z že obstoječega akademskega področja, temveč naj bi literaturo in strokovnjake ignoriral. Prav tako v nastajanje dokumenta niso bile vključene glavne znanstvenoraziskovalne institucije v Sloveniji. To potrjuje očitke treh institucij, da se ministrstvo ni ustrezno posvetovalo s strokovnjaki, ki jih zadeva dokument.

Ustanove dokumentu očitajo tudi izpustitev prizadevanj slovenskih raziskovalnih institucij, da bi znanost približale laikom. V pismu je zato izpostavljenih nekaj primerov dogodkov in projektov, ki pod okriljem Instituta Jožef Stefan, Kemijskega inštituta ali Univerze v Ljubljani potekajo z namenom promocije in komunikacije znanosti javnosti.

Kljub pomanjkljivosti dokumenta pa tri institucije prepoznajo njegovo pomembnost. V odgovoru so nam zapisali, citiramo: »Ker tako na Univerzi v Ljubljani kot na Kemijskem inštitutu in Institutu ‘Jožef Stefan’ pozdravljamo in podpiramo prizadevanja Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije za izboljšanje področja komuniciranja znanosti, objavljen dokument razumemo kot začetek konstruktivnega dialoga.« Konec citata.

/ / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / 

Znanstveniki in znanstvenice kitajskega inštituta za fiziko Hefei so v nedeljo, 22. septembra, z uporovnim magnetom ustvarili stabilno magnetno polje jakosti 42,02 tesla. S tem so za 0,62 tesla podrli prejšnji rekord ameriškega Nacionalnega laboratorija za visoka magnetna polja. Magnet je na voljo tudi mednarodnim raziskovalnim institucijam in je že drugi pomemben projekt na področju visokih magnetnih polj na Kitajskem.

Raziskave in optimizacije magneta so potekale skoraj štiri leta. Ustvarjeno magnetno polje je več kot osemstotisočkrat močnejše od zemeljskega magnetnega polja in okoli štiridesetkrat močnejše od magnetov v napravah MRI. Magnetno polje je stabilno in ne sunkovno, ustvarili so ga v tuljavi, po kateri so pognali električni tok.

Stabilna visoka magnetna polja so pomembna za raziskave na področju fizike, kemije in na drugih področjih. Visoka magnetna polja se uporabljajo za raziskave superprevodnosti materialov, ustvarijo lahko nova stanja snovi. Z visokim magnetnim poljem pa lahko izboljšamo tudi ločljivost zelo občutljivih meritev, denimo električnih lastnosti eksotičnih superprevodnikov.

Tehnologija uporovnih magnetov je sicer starejša od sodobnejših superprevodnih magnetov, vendar uporovni magneti hitreje dosežejo in vzdržujejo visoko magnetno polje. Na drugi strani pa porabijo veliko električne energije. Za dosego rekordne jakosti magnetnega polja je bilo potrebnih dobrih 32 megavátov električne moči. Tolikšna električna moč bi lahko celo leto napajala približno 60 tisoč gospodinjstev.

ZOFFo sta pripravila Boža in Luka.