Prejšnji teden so z Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke sporočili, da se bo do konca leta v Sloveniji poslabšala preskrba z zdravilom Ozempic, ki se v Sloveniji predpisuje za zdravljenje sladkorne bolezni. Razlog za zmanjšano preskrbo so poleg povečanega povpraševanja in hkratne omejene proizvodne kapacitete proizvajalca Novo Nordisk tudi ukrepi evropskih in državnih regulatorjev, ki želijo omejiti predpisovanje zdravila. Zdravilo se namreč v zadnjih letih na samoplačniški recept vse pogosteje predpisuje za zdravljenje debelosti, za kar zdravilo v Sloveniji ni odobreno.

Ozempic proizvajalca Novo Nordisk, ki vsebuje zdravilno učinkovino semaglutid, je ameriška agencija za hrano in zdravila odobrila leta 2017 za zdravljenje sladkorne bolezni tipa dve, leta 2021 pa tudi za zdravljenje debelosti. V Sloveniji zdravilo v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja predpisujejo od leta 2019, a samo za določene bolnike s sladkorno boleznijo. Leta 2022 je Evropska agencija za zdravila semaglutid odobrila tudi za zdravljenje debelosti, in sicer pod imenom Wegovy, ki pa v Sloveniji ni na voljo.

Vse od začetka odobritve prometa z zdravilom Ozempic v Sloveniji slovenske lekarne beležijo porast prodaje zdravila na samoplačniški recept, ki ga nekateri zdravniki predpisujejo za zdravljenje debelosti. Slovenski regulatorji so v preteklosti že pozvali zdravnike, naj zdravila ne predpisujejo za zdravljenje debelosti. Kot so nam sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, so slovenske lekarne leta 2022 na samoplačniški recept izdale dobrih 1600 škatlic, leta 2023 pa je prodaja narasla na dobrih 15 tisoč škatlic. Lani je bilo na samoplačniški recept izdanih več kot 14 odstotkov pakiranj zdravila. 

Kot so že poročali mediji, je lani v določenih lekarnah zdravila zmanjkalo tudi za bolnike s sladkorno boleznijo, v Slovenijo pa so se po zdravilo vozili iz Hrvaške, ko so tam zaloge pošle. Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke je nedavno opozorila tudi pred nelegalno prodajo zdravil na določenih spletnih straneh, ki promovirajo izdelke za hujšanje.

Semaglutid pri zdravljenju diabetesa deluje tako, da povečuje izločanje inzulina – hormona, ki znižuje ravni krvnega sladkorja. Zdravilna učinkovina deluje na center za apetit v možganih, tako da zmanjša občutek lakote. S tem je zdravilo učinkovito tudi pri zmanjševanju debelosti. Kot je za spletni portal MMC RTV Slovenija povedala endokrinologinja Marija Pfeifer, je hujši zaplet jemanja zdravila sarkopenična debelost. To pomeni, da osebe težo izgubijo na račun mišične mase, po prenehanju jemanja pa se, če nimajo dolgoročnega načrta vadbe in zdrave diete, ponovno zredijo. 

/ / / / / / / / / / / 

Predstavniki Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost, krajše ARIS, so v začetku avgusta objavili prvi pregled področja komuniciranja znanosti v Sloveniji. Pri pripravi 17-stranskega dokumenta z naslovom »Komuniciranje znanosti v Sloveniji« sta sodelovala tudi zunanja sodelavca, aktivna na področju komuniciranja znanosti, Zarja Muršič in Sašo Dolenc. O povodu za nastanek dokumenta spregovori sodelavec Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije Tit Neubauer. 

Izjava

Neubauer nadaljuje o vsebini dokumenta. 

Izjava

Dokument ni zavezujoč predpis, služi pa kot vsebinska osnova za nadaljnje delo in oblikovanje morebitnih ukrepov. Ključni predlogi sprememb na področju komuniciranja znanosti so denimo vzpostavitev karierne poti komunikatorja znanosti. Po oceni pripravljalcev dokumenta bi morala biti komunikacija znanosti samostojno akademsko področje. Predlagajo tudi uvedbo medfakultetnih izbirnih predmetov na temo komuniciranja znanosti, za boljšo prepoznavnost področja pa bi komunikatorje nagrajevali tudi s priznanji. 

Večino predlaganih sprememb pogojuje finančna in institucionalna podpora. Dokument poleg dolgoročnega predlaga tudi kratkoročno javno financiranje, namenjeno predvsem neraziskovalnim institucijam, ki delujejo na področju komuniciranja znanosti v Sloveniji. Primera teh sta denimo Hiša eksperimentov in spletni portal Kvarkadabra.

Izjava

Po komentar smo se obrnili tudi na ARIS. Kot so nam sporočili, je njihov pogled na znanstveno komunikacijo v nekaterih primerih drugačen. Kot pravijo, promocijo znanosti in komunikacijo znanosti obravnavajo enakovredno ter so skeptični glede ločenega financiranja komunikacije znanosti, citiramo: »Na ARIS ocenjujemo, da bi ločeno financiranje komuniciranja znanosti postavilo prepreko med komuniciranjem znanosti in najboljšimi izvajalci te dejavnosti, in sicer raziskovalci.«

/ / / / / / / / / / 

Zaključujemo z ARIS-ovim obvestilom o poteku ocenjevanja prijav na Javnem razpisu za financiranje raziskovalnih projektov za leto 2024. ARIS je letos za en mesec zamaknil začetek ocenjevanja prijav, kot so sporočili na spletni strani, zaradi nadgradenj ocenjevalnega postopka prijav. Na razpis za sofinanciranje raziskovalnih projektov se je prijavilo slabih tisoč prijaviteljev, tako raziskovalne institucije kot zasebni raziskovalci. Začetek ocenjevanja, ki je bilo lani zaključeno že 18. avgusta, se je letos z meseca aprila prestavilo na maj. Novost je naključno določanje recenzentov prijav in spremembe v uredniški politiki. Kdaj bo ocenjevanje zaključeno, še ni znano. 

ARIS za sofinanciranje raziskovalnih projektov letos namenja 18 milijonov evrov, kar je za dobrih pet milijonov evrov manj kot lani. Na ARIS smo se obrnili z vprašanjem, kaj zamik pomeni za prihodnost raziskovalcev, ki so se prijavili na razpis. Po oceni direktorice Špele Stres zamik ne bo vplival na stabilnost raziskovalnega dela prijaviteljev, saj ARIS-ovo projektno financiranje doprinese le sedem odstotkov celotnega financiranja slovenskega raziskovalnega sistema. Preostalih 93 odstotkov predstavlja stabilno državno financiranje.