… Šrilanka bo zaprosila za sredstva OZN za popravilo podnebne škode …

… Brazilski trgovci s sojo odstopajo od moratorija o zmanjševanju deforestacije …

… Spregledan učinek vodika pri napovedih segrevanja ozračja …

… NASA prepušča izgradnjo vesoljskih postaj zasebnikom …

Šrilanka bo po uničujočem decembrskem ciklonu Ditva zaprosila za sredstva OZN iz sklada za popravilo škode zaradi podnebnih sprememb. Z reparacijami bi pokrila del infrastrukturne škode, ocenjene na slabe štiri milijarde evrov. Šrilanka bi tako bila ena izmed prvih prosilk za sredstva, namenjena popravilom škode, ki je neposredna posledica podnebnih sprememb. Sklad Loss and Damage so države ustanovile na srečanju COP27 leta 2022. Decembra lani, po lanskem zasedanju COP30, pa so se odprle prijave za sredstva iz sklada. Šrilanka želi prošnjo za sredstva oddati čim prej, a bo za to potrebna natančna ocena škode, ki je posledica podnebnih sprememb. Kritiki fonda opozarjajo, da takšna ocena zahteva tehnologijo in znanje, do katerega slabše razvite države težje dostopajo.

Brazilski lobi za industijo rastlinskih olj ABIOVE je napovedal odstop od tako imenovanega Moratorija o soji, ki podjetjem preprečuje kupčevanje s pridelkom z izsekanih območij. Odločitev lobija je odgovor na spremembo zakonodaje v zvezni državi Mato Grosso, kjer je pridelana skoraj tretjina soje v Braziliji. S prvim januarjem letos je lokalna vlada ukinila davčne olajšave za podjetja, ki se moratorija držijo. Moratorij o soji sicer velja za uspešen mehanizem preprečevanja deforestacije, saj zgolj nekaj več kot dva odstotka izsekanih gozdov med letoma 2006 in 2023 v Braziliji pripisujemo gojenju soje. Odstop od moratorija o soji bo podjetjem omogočil obširnejše izsekavanje gozdov – brazilska zakonodaja o gozdovih sicer delno omejuje deforestacijo, vendar v nasprotju z moratorijem dopušča izsekavanje gozda za kmetijsko rabo.

Po podatkih raziskave, objavljene v reviji Nature, je atmosferski vodik neposredno pripomogel k 0,02-stopinjskemu povišanju temperatur ozračja med letoma 2010 in 2020. Dosedanji modeli naj bi vpliv vodika na napovedi temperatur ozračja spregledali. Vodik ozračje segreva posredno z večanjem koncentracij metana: običajno se metan v ozračju razgradi ob reakciji s hidroksilnim radikalom. S hidroksilnimi radikali pa se lahko veže tudi vodik in tako zasede molekule, ki bi sicer razgrajevale metan. Prav tako metan reagira s kisikom in ustvarja več vodika, kar posredno spet viša koncentracijo metana. Največji vir vodika v ozračju predstavlja oksidacija antropogenih virov metana, ki je kriva za 56 odstotkov vodika v ozračju, prav tako se vodik sprošča ob sežigu fosilnih goriv.

Maja 2026 naj bi ameriško podjetje Vast izstrelilo prvo zasebno vesoljsko postajo. Zaradi načrtovanega konca obratovanja Mednarodne vesoljske postaje v letu 2030 Nasa išče in financira kandidatna podjetja, od katerih bi vesoljsko postajo z laboratoriji in opremo lahko najemala. Prva delujoča zasebna postaja Haven-1 podjetja Vast v velikosti ladijskega kontejnerja bo v vesolje poletela na nosilni raketi podjetja SpaceX. Postajo bo predvidoma leta 2032 nasledila Haven-2, za katero podjetje upa, da bo nasledila Mednarodno vesoljsko postajo. Podjetje Vast je za izgradnjo druge postaje od Nase že prejelo delež donacij iz programa za spodbujanje komercialnih vesoljskih postaj. Za Nasine donacije in nasledstvo Mednarodne vesoljske postaje se poleg podjetja Vast potegujejo tudi Bezosovo podjetje Blue Origin in Muskov SpaceX. 

Evropska unija že drugo leto zamika sprejetje zakonodaje proti deforestaciji. Zakon bi ob uvozu živil, kot so govedina, palmovo olje ali kava ter iz njih izdelani izdelki, zahteval dokazilo, da izdelek ni bil pridelan na območju, kjer je bil gozd izsekan. Zakon bi moral začeti veljati že decembra 2024, pa se je njegova uveljavitev spet zamaknila za eno leto zaradi pritiskov Evropske ljudske stranke in nekaterih uvoznikov v EU. V trenutni obliki zakon, ki naj bi začel veljati decembra letos, zahteva manj preverjanj izvora živil od prvotnega zakona in nekatera podjetja opravičuje večine regulacij, do začetka veljave pa je lahko podvržen še dodatnim spremembam.

ZOFFo je pripravila Boža.