Znanstvena založniška hiša Wiley je marca naznanila, da bo nadaljevala razvijanje orodja za zaznavo tako imenovanih nepoštenih znanstvenih objav v svojih publikacijah. Naslednja faza testiranja orodja, ki temelji na umetni inteligenci, bo potekala v sodelovanju z založniškim podjetjem Sage ter svetovnim združenjem inženirjev in inženirk elektrotehnike in elektronike, krajše IEEE.

Z orodjem za zaznavo kompromitiranih znanstvenih objav bodo denimo prepoznavali vsebinsko sorodne objave, iskali nenavadne jezikovne vzorce, ki so posledica slabih in netočnih prevodov, ter časovno in vsebinsko nenavadne vzorce objavljanja posameznih avtoric in avtorjev. Algoritem so že preizkusili na pilotnem vzorcu 10 tisoč prednatisov, ki so jih Wileyjeve revije prejele v postopek strokovnega pregleda. V tem poskusu je bilo med deset in trinajst odstotkov člankov označenih za nepoštene. Založniški konglomerat Wiley opozarja, da oznaka znanstvene nepoštenosti ne bo pomenila avtomatske zavrnitve članka, le da bo strokovna recenzija, ki bo sledila, natančnejša in rigoroznejša.

Založniška hiša Wiley z orodjem napoveduje boj proti dejavnosti tako imenovanih papirnih mlinov. Ti se ukvarjajo s sistematično prodajo predhodno napisanih in pogosto ponarejenih znanstvenih objav. Poleg tega za svoje naročnike iščejo dodatne soavtorje ter ponujajo indeksiranje objav in njihovih izsledkov v mednarodnih bazah podatkov. Tovrstnih založniških praks se poslužujejo predvsem raziskovalne inštitucije in posamezniki za nabiranje akademskih referenc, ki so potrebne za napredovanje in pridobivanje financiranja za znanstveno raziskovanje. Večinoma gre za raziskovalno dejavnost iz držav z manj priložnostmi za mednarodno konkurenčnost in sodelovanje. Prakse zaznavanja nepoštenih objav so sicer že v rabi. Več znanstvenih revij že zaposluje analitike in analitičarke, denimo Wiley je že leta 2020 zaposlil 11 oseb, ki iščejo prirejene slike v znanstvenih objavah.

Novo orodje v razvoju za detekcijo nepoštenih člankov bo dostopno na Wileyjevi platformi Research Exchange za oddajo prednatisov. Za namen medsebojnega preverjanja pa so najprestižnejše znanstvene založniške hiše, kot so Elsevier, Springer Nature in Wiley, lani oktobra že soustanovile medorganizacijsko vozlišče, imenovano STM Integrity Hub. Podpisne članice so zavezane k razvoju in uporabi standardov in postopkov preverbe znanstvenih objav. S skupno platformo v oblaku bodo lahko prispele članke primerjali med seboj in natančneje določevali ponarejevanje, prevajanje in prirejanje podatkov.

Konglomerat Wiley so v preteklosti sicer že večkrat kritizirali zaradi spodbujanja hiperprodukcije z množenjem števila revij in slabo izvedenih strokovnih recenzij, kar je vodilo v pogoste umike znanstvenih člankov. Spletno mesto Retraction Watch je založniku Wiley zastavilo tudi vprašanje glede strategije, ki bi zmanjšala uporabo papirnih mlinov za objavljanje raziskav. Konkretnega odgovora niso ponudili, rešitev pa vidijo v večjem sodelovanju med financerji, univerzami in bolnišnicami za ustvarjanje novih spodbud za raziskovalce, da ti ne bi več čutili potrebe po uporabi storitev, ki omogočajo hitre, a nepoštene objave.

//////////////////////////////////////////////////////////////

Mednarodna neprofitna organizacija World Resources Institute je v začetku aprila objavila poročilo o svetovni izgubi gozdov v letu 2023. Poročilo se osredotoča predvsem na tropske gozdove, v katerih se vsako leto izvede največji del svetovne deforestacije – okoli 95 odstotkov. Poročajo, da se je deforestacija tropskih gozdov zmanjšala, izven tropov pa povečala. Leta 2023 je skupna izguba tropskega gozda znašala 3,7 milijona hektarjev gozdnih površin, kar je za devet odstotkov manj kot leta 2022, a skoraj enako kot v letih 2019 in 2021. Ocenjujejo, da je leta 2023 deforestacija tropskih gozdov povzročila slabi dve toni slaba dva in pol milijona ton izpustov ogljikovega dioksida, kar je enako skoraj polovici letnih izpustov zaradi fosilnih goriv v Združenih državah Amerike.

Devetodstotno zmanjšanje izgube gozdov je posledica novih okoljskih politik v Braziliji in Kolumbiji. V Braziliji je bilo denimo leta 2023 uničenih za 36 odstotkov manj gozdnih površin kot leta 2022. Odstotek predstavlja najnižjo raven izgube gozdnih površin po letu 2015. Kljub zmanjšanju sečnje gozdov na račun okoljskih politik se je izguba na nekaterih območjih Brazilije povečala. Na pomembnem biodiverzitetnem savanskem območju Cerrada na jugovzhodu Brazilije so zaradi kmetijskih dejavnosti, predvsem pridelave soje, lani posekali za šest odstotkov več gozdov kot leta 2022. Na tromeji Brazilije, Bolivije in Paragvaja, kjer leži največje tropsko mokrišče Pantanal, pa je velika izguba gozdnih površin posledica požarov, ki so nastali zaradi suše. Suša v Braziliji je sicer letos na nekaterih območjih že povzročila rekordno število požarov.

Po drugi strani se je sečnja povečala v večini drugih držav na območjih tropskega gozda, kot so Bolivija, Laos in Nikaragva. V Boliviji se je izguba pragozda povečala za 27 odstotkov in je že tretje leto zapored dosegla najvišjo zabeleženo vrednost. Vzrok za polovico vseh izgub gozda so bili požari zaradi človeške dejavnosti in dejavnikov podnebnih sprememb. Kot navajajo v poročilu, lahko pri požiganju kmetijskih površin, na primer za obnovo travnikov za pašo in čiščenje obdelovalnih površin, zaradi vročih in suhih razmer pride do nenadzorovanega širjenja požarov na gozdna območja. V vročem in suhem vremenu pa se lahko ti požari nenadzorovano razširijo na gozdna območja. Drug večji vzrok za izgubo gozdov je proizvodnja soje.

Izguba gozdnih površin v letu 2023 se je zunaj tropov povečala za 24 odstotkov glede na leto 2022 – z 22,8 milijona hektarjev leta 2022 na 28,3 milijona hektarjev leta 2023. Glavni vzrok so obsežni požari. Izgube so povezali pretežno z obsežnimi lanskoletnimi požari v Kanadi.

////////////////////////////////////////////////////////////

Po poročanju Reutersa je Republika Kongo včeraj zaradi okoli 20 potrjenih primerov okužbe z virusom opičjih koz razglasila epidemijo. V sosednji državi, Demokratični republiki Kongo, že od začetka lanskega leta beležijo vedno večje število okužb z različico, ki je zgodovinsko povzročila višjo smrtnost kot dve najpogostejši različici virusa. Od začetka lanskega leta so potrdili več kot 14 tisoč primerov okužb in več kot 500 smrti.

Virus opičjih koz je že desetletja endemičen v nekaterih delih Srednje in Zahodne Afrike, tam se je v preteklosti večinoma prenašal na ljudi z okuženih živali in povzročil omejene izbruhe. Leta 2022 je Svetovna zdravstvena organizacija zaradi globalnega izbruha razglasila izredne razmere zaradi okužb z milejšo različico, za katero je bil značilen prenos s človeka na človeka. Takrat smo tudi v Sloveniji potrdili prve primere okužb.

Raziskovalke in raziskovalci proučujejo vedno pogostejše prenose virusa s človeka na človeka, ki so bili tudi gonilni razlog za okužbe v globalnem izbruhu leta 2022. Za milejšo različico je septembra 2023 Svetovna zdravstvena organizacija tudi uradno potrdila primer prenosa virusa s spolnim odnosom. Pred dobrim tednom objavljena še nerecenzirana študija mednarodne raziskovalne skupine pa je proučila večji septembrski izbruh v gosto poseljeni provinci Južni Kivu v Demokratični republiki Kongo, kjer so ugotovili, da je več kot 30 odstotkov okuženih z nevarnejšim sevom spolnih delavk in da se klinična slika velikega deleža okuženih kaže tudi v okužbah genitalnih predelov. Vendar pa ugotovitve ne kažejo na spolno prenosljivost bolezni, kot to poročajo prenekateri mediji. Razlog za prenos ostaja tesen stik z okuženo osebo. Ministri 12 afriških držav so 13. aprila sklicali nujno konferenco za spopadanje z vse večjimi izbruhi, glavna težava pa ostaja nedostopnost do cepiv in javne zdravstvene oskrbe.

ZOFFo sta pripravila Urška in Luka.

Naslovna slika: Papirni mlin