Nova raketa za enkratno uporabo, imenovana Ariane 6, ki jo je razvila Evropska vesoljska agencija, krajše ESA, v sodelovanju s podjetjem ArianeGroup, je 9. julija opravila prvi polet. Raketa je bila uspešno izstreljena iz esinega izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani, kar je bila hkrati tudi prva preizkušnja novozgrajene izstrelitvene ploščadi. Raketa je v nizko Zemljino orbito ponesla tovor majhnih satelitov in drug znanstveni tovor. Za razvoj rakete je bilo od leta 2010 namenjenih 2,815 milijarde evrov iz esinega proračuna in 400 milijonov iz raznih privatnih virov.

Let je vse do faze vrnitve na Zemljo potekal brez težav. Ob zadnjem vžigu motorjev, ki bi raketo vrnil na Zemljo, je prišlo do prezgodnje zaustavitve motorjev. To je bila posledica napake v kontrolnem sistemu, ki je nenadoma znižal dovod goriva do motorjev, zaradi česar so se ti ugasnili. Motorjev nato niso mogli ponovno vžgati, zato je raketa obtičala v orbiti. Zadnji tovor oziroma eksperiment – kapsule za vrnitev na Zemljo zato niso bile preizkušene. Vrnitev rakete iz orbite na Zemljo je ključna, saj tako minimiziramo število vesoljskih smeti.

Evropa vse od upokojitve rakete Ariane 5 julija lani ni imela zmogljivosti za dostavo težjih tovorov v orbito. To vlogo dostave težjega tovora bo zdaj opravljala Ariane 6, prva naročila je ArianeGroup prejel že leta 2019. Poleg esine uporabe je raketa namenjena tudi komercialnim letom, kjer tekmuje z mnogo cenejšim tekmecem, raketo Falcon 9 podjetja SpaceX. Esina raketa je za izstrelitve mnogo dražja od Falcona, saj je ni mogoče ponovno uporabiti, kljub temu pa sta po zmogljivosti dostave tovora v nizko Zemljino orbito raketi primerljivi. Toda za Ariane 6 obstaja niša dostave tovora v višjo Zemljino orbito. Zaradi učinkovitega Vinci raketnega motorja lahko Ariane 6 ponese znatno težji tovor v visoko Zemljino orbito kot Falcon 9 v konfiguraciji za ponovno uporabo.

Francosko podjetje za komercialne izstrelitve, Arianespace, je že naročilo 14 raket Ariane 6. Kljub temu, da se let ni končal po pričakovanjih, je takšen prvi polet znaten uspeh, saj je raketa odložila satelite v pravilne orbite. Naslednji let Ariane 6 lahko pričakujemo šele leta 2025, s tremi zaporednimi izstrelitvami esinih navigacijskih satelitov Galileo.

/ / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / 

Britansko naftno podjetje Shell je prejšnji teden sklenilo več poslov, s katerimi bo nadomestilo izgube utekočinjenega zemeljskega plina po tem, ko je podjetje leta 2022 ukinilo obrate v Rusiji. Zemeljski plin tako postaja Shellov najpomembnejši energent, hkrati pa je fosilni gigant znižal investicije v obnovljive vire energije. Te so padle s 14 odstotkov vseh investicij v letu 2022 na 11 odstotkov v letu 2023.

Shell je investiral v 10-odstotni delež v projekt Ruwais za predelovanje zemeljskega plina v Abu Dabiju. Obrat naj bi do leta 2028 povečal proizvodnjo zemeljskega plina iz 9,5 milijonov ton na 15 milijonov ton letno. 

Fosilna multinacionalka prav tako investira v projekt Manatee v teritorialnih vodah Trinidada in Tobaga, kjer ima že štiri obrate za črpanje zemeljskega plina. Poleg tega je podjetje prejšnji mesec sklenilo pogodbo za nakup singapurskega podjetja Pavillion Energy, s čimer si bo zagotovilo večji tržni delež zemeljskega plina na svetovnem trgu.

Z omenjenimi projekti Shell povečuje proizvodnjo zemeljskega plina za 25 do 30 odstotkov do leta 2030. S tem se oddaljuje od namere znižanja izpustov toplogrednih plinov. Iz internih Shellovih poročil je razvidno, da podjetje dojema zemeljski plin kot kritičen energent energetske tranzicije. Na spletni strani so zapisali, citiramo »da nadomešča premog pri proizvodnji električne energije in zmanjšuje izpuste ogljikovega dioksida.« Cilj, da bodo do konca desetletja znižali izpuste ogljikovega dioksida za 20 odstotkov, so sedaj posodobili na znižanje med 15 in 20 odstotki. Direktor podjetja Shell Wael Sawan je v intervjuju za Wall Street Journal dejal, da verjame v fundamentalno vlogo nafte in zemeljskega plina in da profiti od prodaje fosilnih goriv ne bi smeli subvencionirati nizkoogljičnih projektov.

/ / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / 

V začetku julija se je končala stavka zaposlenih v založniški hiši Springer Nature, ki se je pričela dvajsetega junija. Britanski Nacionalni novinarski sindikat, ki zastopa novinarje ter urednike, in založništvo sta dosegla sporazum glede zvišanja plač. Te se bodo postopno zviševale v roku dveh let. V skupni izjavi so zapisali, citiramo: »Zadovoljni smo s sporazumom, ki končuje stavko in se želimo pokloniti trudu, ki je prišel z obeh strani. Spoštujemo pomen znamke Nature in nadarjenega sodelavstva ter njunega pomena za širšo znanstveno in akademsko skupnost.« S tem se je zaključila prva stavka v 155-letni zgodovini založnika Springer Nature. Stavka sicer ni povzročila prekinitev pri izdajanju znanstvenih revij.