Novinarji in drugi delavci založnika znanstvenih revij Springer Nature so danes pričeli s stavko zaradi prenizkih plač. Člani sindikata so se zbrali pred pisarnami založnika blizu železniške postaje King’s Cross v Londonu. V začetku junija je namreč stavko podprlo 83 odstotkov članov Nacionalnega novinarskega sindikata. Stavkali bodo več dni v juniju in juliju, ostale dni pa bodo izvajali tako imenovano belo stavko.

Springer Nature je založnik in lastnik nekaterih najuglednejših znanstvenih revij, med drugim tudi tednika Nature. Septembra 2023 so se pogovori med sindikatom in založniško hišo o zvišanju plač zaostrili, aprila letos pa so se dokončno končali, ko je sindikat zavrnil predlog o 5,8-odstotnem zvišanju plač. Na novinarski konferenci je sindikat izpostavil, da je njihova ponudba za zvišanje plač nesprejemljiva, saj so življenjski stroški občutno višji zaradi visoke inflacije v letu 2023, z nižjo inflacijo pa se niso zmanjšali. Poudarjajo tudi, da je kolektiv kadrovsko močno podhranjen. Po mnenju založnika pa bi 5,8-odstotno zvišanje plač preseglo trenutno inflacijo.

V stavko je vključenih skoraj štiristo znanstvenih novinarjev, urednic in drugih delavcev. Sindikat v svojem odprtem pismu opozarja, da je Springer Nature v letu 2022 ustvaril slabih 490 milijonov evrov profita in, citiramo, »si lahko privošči pravično plačo za talentirane in predane sodelavce«. Stavko podpirajo tudi Mednarodna federacija novinarjev in več divizij britanskega Nacionalnega novinarskega sindikata. V odprtem pismu založniku je do sedaj stavko podprlo več kot petsto organizacij in posameznikov, med njimi tudi Nobelovi nagrajenci.

Vpliv stavke na objave znanstvenih člankov še ni znan. Rokopisi, ki so trenutno v pregledu, bodo najverjetneje na objavo morali čakati dlje, znanstveniki pa bi lahko objave novih člankov preusmerili k drugim založnikom. Springer Nature še ni podal uradnega odziva na stavko.

/////////////////////////////////////

Kitajski znanstveniki in znanstvenice si prizadevajo zgraditi nov pospeševalnik delcev - Cirkularni elektronski pozitronski trkalnik. Takšen trkalnik delcev bi s trkanjem delcev elektronov in pozitronov pri visokih energijah služil proizvodnji Higgsovih bozonov, delcev, katerih obstoj so leta 2012 potrdili v Velikem hadronskem trkalniku v sklopu CERN v bližini Ženeve in so eni od osnovnih fizikalnih delcev, odgovornih za maso snovi.

Načrtovanja podobnega trkalnika se je sicer lotila že evropska raziskovalna skupnost z načrtovanim Future Circular Collider, ki bi predstavljal nadgradnjo trenutnega Velikega hadronskega trkalnika v sklopu CERN. Kot je razvidno iz novega, več kot tisoč strani dolgega, podrobnega tehničnega poročila, ki so ga v začetku meseca objavili kitajski znanstveniki in znanstvenice, bi kitajski trkalnik v kar nekaj specifikacijah prekašal evropsko različico. Z oceno stroškov gradnje okoli 5 milijard evrov bi bil skoraj trikrat cenejši od evropske različice.

Če bo projekt naslednje leto pridobil podporo kitajske vlade, se bi gradnja trkalnika lahko pričela leta 2027. Tako bi lahko z obratovanjem trkalnik pričel v sredini tridesetih let, kar je skoraj deset let prej, kot je načrtovan pričetek obratovanja evropskega trkalnika.

ZOFFo sta pripravila Uroš in Luka.