29. 2. 2024 – 16.00

ZOFFa v Cernu

Audio file

Evropska vesoljska agencija za program Copernicus razvija mikrovalovni radiometer visoke ločljivosti, krajše CIMR. Evropska komisija, ki sodeluje pri vesoljskem opazovalnem programu, je nedavno zastavila nove cilje projekta CIMR, ki analizira spreminjajoče arktično okolje. Satelitski sistem z mikrovalovnim radiometrom bo med drugim meril pokritost Arktike z ledom in snegom, površinsko temperaturo in slanost morja ter hitrost vetra. Izstrelitev satelita je predvidena za oktober 2029.

 

Satelitski sistem CIMR bo imel večfrekvenčni mikrovalovni radiometer, ki bo v obliki stožca zbiral podatke s površine Zemlje. Posebnost tega radiometra je visoka ločljivost meritev temperature morja in pokritosti z ledom. Velika rotirajoča mrežasta antena bo zagotavljala, da bo satelit lahko sprejemal podatke z velikega dela zemeljske površine pri vsakem preletu. V projektu bosta zgrajena dva satelita, CIMR-A in CIMR-B. Zaporedno naj bi bila v orbiti vsaj petnajst let. Evropsko vesoljsko agencijo smo vprašali o podrobnostih satelitov CIMR-A in CIMR-B, vendar se do zaključka redakcije niso odzvali.

 

Natančne meritve so ključne za razumevanje razvoja podnebja na arktičnem območju. Zaradi nadpovprečnega segrevanja Arktike glede na ostala območja na Zemlji se količina ledu tam zmanjšuje. To vpliva tudi na kroženje slane vode v morjih. Glavna vloga misije CIMR je, da se spremembe natančno beležijo in analizirajo. Rezultati meritev bodo denimo na voljo v skoraj realnem času ladjam, ki tam plujejo. Projekt CIMR je del evropske politike za trajnostno ohranitev Arktike in bo nudil podatke o vplivih okoljevarstvenih politik na arktična območja. 

 

//////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////



 

Minuli teden je Slovenijo obiskala strokovna skupina Evropske organizacije za jedrske raziskave, znane kot Cern. Na obisku je strokovna skupina ugotavljala pripravljenost Slovenije na polnopravno članstvo, Slovenija je namreč od leta 2017 pridružena članica v pripravi na polnopravno članstvo. Strokovna skupina je pregledala tako delovanje znanstvene skupnosti kot industrije. Obisk je eden od formalnih korakov za pristop države k polnopravnemu članstvu.

 

Za polnopravno članstvo mora Slovenija izpolnjevati določene kriterije, denimo zadostno znanstveno in pripadajočo industrijsko infrastrukturo. Po mnenju profesorja doktorja Boruta Paula Kerševana z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko je Slovenija vsebinske zahteve izpolnila. Ali jih je res, bomo izvedeli v pisnem poročilu strokovne skupine. Do polnopravnega članstva nas čaka še vrsta formalnih korakov, med drugim ratifikacija mednarodne pogodbe o članstvu v slovenskem državnem zboru. Postopek bo predvidoma trajal več kot eno leto, polnopravno članstvo Slovenije v Cernu zato lahko pričakujemo najprej v letu 2025.



Cern se financira predvsem iz članarin držav članic, ki znašajo dobro milijardo evrov. Višina članarine posamezne države je izračunana na podlagi bruto domačega proizvoda – za Slovenijo bi višina polnopravnega članstva znašala približno tri milijone evrov na leto. Polnopravno članstvo bi Sloveniji omogočilo vključitev na področju raziskav fizike osnovnih delcev, strojnega učenja in kvantnega računalništva, elektrotehnike in elektronike ter naprednih materialov. Dogovorjen del zneska članarine pa se mora nujno vrniti v domačo industrijo. Do sedaj je s Cernom sodelovalo dvajset slovenskih podjetij.

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.