V preteklem tednu je sodišče Severne Dakote odločilo, da mora organizacija Greenpeace naftni družbi Energy Transfers plačati vsaj 600 milijonov evrov odškodnine. Naftna družba je leta 2019 okoljevarstveno organizacijo Greenpeace tožila zaradi domnevnega obrekovanja in organiziranja kriminalnega vedenja protestnikov med gradnjo naftovoda v Severni Dakoti pred desetimi leti. Pri protestih, zaradi katerih Greenpeace sedaj bremeni tožba, je vodilno vlogo sicer imelo staroselsko ljudstvo Sioux Standing Rock.

O sodnem procesu smo se pogovarjali s Saro Kosirnik, vodjo kampanj Greenpeace Slovenija.

Izjava

Na Greenpeaceu napovedujejo pritožbo. Prav tako so v začetku tega meseca na Nizozemskem že vložili tožbo zoper naftno podjetje Energy Transfer. Greenpeace trdi, da skuša podjetje z nepošteno uporabo pravnega sistema utišati kritike. Kakšni pa so nadaljnji sodni postopki?

Izjava

BBC je že poročal, da bi zaradi tožbe Greenpeace lahko bankrotiral, kar bi pomenilo konec njihovega 50-letnega boja za podnebno pravičnost. O tem, kakšne posledice ima trenutna obsodba, smo vprašali Saro Kosirnik. 

Izjava

Tožba naftne družbe je primer strateške tožbe zoper sodelovanje javnosti, znane pod angleško kratico SLAPP. SLAPP tožbe so oblika zlorabe pravnih sredstev za omejevanje svobode izražanja in kritične javne razprave. Namenjene so zastraševanju in utišanju družbeno angažiranih posameznic in posameznikov ali skupin, navadno novinark, aktivistov in raziskovalk. Tovrstne tožbe so za obtožene veliko finančno in časovno breme tudi v primerih, ko tožilci, navadno korporacije, politiki ali bogati posamezniki, izgubijo. 

//////////////////// 

Kitajska raziskovalna skupina poroča o odkritju protiglivične učinkovine, ki glivne celice pobija po doslej nepoznanem mehanizmu. Tarča nove učinkovine mandimicina so fosfolipidi v celični steni gliv, in ne ergosterol, ki ga napada večina poznanih protiglivičnih zdravil. Odkritje mandimicina in novega mehanizma je pomembno v boju proti odpornosti na antimikotike. S pojavom odpornih sevov gliv, denimo nekaterih gliv iz rodu Candida in Aspergillus, rezistenca namreč postaja vse bolj pereča težava. Okužbe z odpornimi glivami vsako leto tako ubijejo več kot tri milijone ljudi.

Raziskovalna skupina je v reviji Nature predstavila preizkuse delovanja mandimicina na človeških celičnih kulturah in na miših. Znanstvena ekipa je mišim, okuženim z različnimi odpornimi sevi gliv, štiri zaporedne dni dajala mandamicin. Vse miši v testni skupini so okužbo preživele, nezdravljene miši in tiste, ki so jih zdravili z drugo protiglivno učinkovino, pa so imele manjši delež preživetja. Novoodkriti antimikotik je povzročil manj škodljivih učinkov tako na človeških kot na mišjih celicah. Prav tako je mišje ledvice obremenil manj kot antimikotik amfotericin B, ki ga zdaj pogosto uporabljamo za zdravljenje okužb z glivami iz rodu Candida, uporabljene v eksperimentu. Pot do uporabnega zdravila za ljudi bo sicer zahtevala še klinične preizkuse.

//////////////////// 

Perujski kmet je na nemško sodišče vložil tožbo zoper nemško energetsko podjetje in trgovca RWE, ki trguje z električno energijo v Evropi, Aziji in ZDA. Kmet podjetje obtožuje soodgovornosti za globalno segrevanje, česar posledica je taljenje ledenika, ki napaja jezero nad tožilčevim domačim krajem Huaraz. RWE odgovornost zanika, saj naj bi bilo za segrevanje ozračja krivih mnogo dejavnikov, podnebne spremembe pa da so preveč kompleksne, da bi bilo možno pravno obtožiti zgolj eno podjetje.

Podjetje RWE ne deluje v Peruju – tožba temelji na zgodovinskih obračunih izpustov ogljika za podjetja iz baze podatkov Carbon Majors. Carbon Majors zbira in hrani podatke o izpustih toplogrednih plinov velikih onesnaževalcev iz različnih virov, konkretno podjetju RWE pa pripisujejo pol odstotka odgovornosti za podnebne spremembe. Tožnik zato od podjetja zahteva polodstotni delež vsote, ki jo bo mesto Huarez potrebovalo za sanacije ob morebitnem poplavljanju jezera. 

Tožba je precedenčni primer v prizadevanjih za pravičnejše reševanje posledic podnebnih sprememb. Reševanje posledic podnebnih sprememb namreč v največ primerih pade na posamezne prebivalke in prebivalce, ki so pogosto s svetovne periferije. Tožba bi lahko postala zgled prevzemanja odgovornosti in financiranja sanacije škode, ki jih povzročajo izpusti velikih podjetij, ter jih prisilila v zmanjšanje ogljičnih izpustov.

////////////////////

Kitajsko vrhovno sodišče poziva k ostrejši obravnavi in nadzoru tako imenovanih papirnatih mlinov. S tem želijo omejiti sporne prakse nekaterih založnikov, ki objavljajo slabo izvedene raziskave ali ponarejene znanstvene članke, objavljene zgolj za akademsko in zaposlitveno korist avtorjev in avtoric. Poziv je bil objavljen v sklopu mnenj kitajskega vrhovnega sodišča o rabi tehnoloških inovacij. V mnenju se je kitajsko vrhovno sodišče med drugim opredelilo tudi do izboljšanja pogojev za pridobitev patenta ter zaščite intelektualne lastnine in poslovnih skrivnosti. 

Pogodbe med raziskovalkami in papirnatimi mlini so nižja kitajska sodišča doslej obravnavala kot legitimne poslovne prakse. V zadnjih letih pa so se pravne interpretacije tovrstnih pogodb spremenile, zato se v sodbah vse pogosteje razumejo kot kršitev raziskovalne integritete, ki je v nasprotju z javnim interesom. Pravni strokovnjaki sicer opozarjajo, da zgolj kazni ne bodo spodjedle strukture, ki raziskovalno sfero sili v tovrstne prakse. Kitajska znanost je namreč strukturirana tako, da so sredstva pogosto vezana na količino objav, ne glede na kvaliteto ali resničnost navedb o avtorstvu. 

ZOFFo sta pripravili vajenka Ana in Boža.