Paul N. Roth + Hannes Lingens; LUKA JUHART + MAURICIO VALDÉS

Recenzija dogodka
14. 5. 2013 - 14.30

Menza pri koritu, 12. 5. 2013

 

V nedeljo zvečer je Menza pri koritu ponovno gostila glasbo bolj improviziranega tipa zvočnega raziskovanja. Prva sta se predstavila domači harmonikar Luka Juhart in priseljeni Mauricio Valdés z električno kitaro, elektroniko in videom. Drugi koncert pa sta izpeljala v Berlinu nastanjeni Američan Paul N. Roth z altovskim saksofonom in Hannes Lingens s snare bobnom. Drugi koncert je bil presenečenje, saj naj bi Roth na dani večer nastopil s kompanjonom Joe-om Reherjem kot Tensil Test, vendar je zaradi nepredvidenih turnejskih situacij Rehmer muziciral drugje, z drugimi ljudmi. S Tensil Test smo si sicer lahko obetali precej drugačen koncert, vendar pa kljub temu nismo bili prepuščeni manku, saj je imel ameriško-nemški duet marsikaj zanimivega povedati.

Prvi del večera sta nekje med kompozicijo, improvizacijo in video projekcijo odzvočila Luka Juhart in Mauricio Valdés. Juhart je harmonikar, ki ga sicer najbolj poznamo po izvajanju  sodobne komponirane glasbe domačih in tujih avtorjev. Slišali smo ga že na dogodkih Zavoda Sploh, v koprodukciji z založbo L'innomable pa je zavod izdal tudi Juhartovo ploščo Dialogi – ploščo sodobnih kompozicij za harmoniko različnih avtorjev. V Sloveniji živeči Mehičan Mauricio Valdés San Emeterio pa je raziskovalec kompozicije v kombinaciji s sodobno tehnologijo, kitarist in videast. Tokrat sta v Menzi predstavila serijo ohlapno komponiranih kratkih improvizacij, za katere se je zdelo, da jih vsaj v ideji časovno diktira tempo gibanja video projekcij. Na platno projicirane barvne migetajoče abstraktne podobe je prekinjal črn screen, napoved naslednjega „tematskega“ koraka. Njune improvizacije so se s črnino največkrat ustavile in ponovno začele s ponovnim, le rahlo drugačnim vzorcem slike. Juhart je polno izkoriščal tonski razpon harmonike, fasciniral je tako z globokim basom kot z visokimi sinusnimi piski, ki so se lomili sami vase. Vmesni deli živahnega fraziranja so Valdésu največkrat ponujali dinamično izhodišče za eklektično igro razširjenih kitarskih tehnik, ko pa sta se upočasnila, sta se kar nekajkrat srečala v dolgih vlečenih zvenih in tremoliranih glissandih. Neka določena surovost zvoka električne kitare je lepo delovala s specifično čistostjo daha harmonike. Oba inštrumenta imata potencial ostrega reza v prostor. Tisto najbolj duha vzbujajoče je bilo sicer njuno igranje z dinamiko projicirane podobe, in vendar je ta aspekt koncerta ostal zagrnjen v tančico skrivnosti. Zdelo se je, da izvedba morda tehnično ni uspela do te mere, kot je bila izvorno mišljena, zdelo se je da smo gledali kompromis. 

Veliko bolj zvočno skoncentriran nastop sta odigrala Roth in Lingens. Lingens je že v preteklosti koncertiral za cikel Confine Aperto, takrat s triom Obliq, ki ga danes s pridruženim Christofom Kurzmannom na elektroniki poslušamo v podlagi. In po svoje smo v nedeljo prejeli podoben koncert. Lingens in Roth sicer nista stalno izzivala meje slišnega in dinamično gledano je bil njun koncert gostejši. Vendar pa je saksofonska igra z dolgimi prepihovanji v kombinaciji z Lingensovim izjemno specifičnim bobnom zvenela nekje v podobnem registru. Tokrat smo se sicer lahko bolje osredotočili na posameznega glasbenika ter bolj izluščili perkusivni dogodek – rez zvena in tišine. Ta moment, ki ga Lingens izjemno spretno plete v linearni aspekt nastopa je tu morda prevladoval, medtem ko so Obliq linearno napredovali bolj osrediščeni na stalen ton. Temu se je tokratni duet na mestih približal s so-zvenom z gumo božane opne in saksofona, v pozornem iskanju alikvotnih ujemanj in interferenc.

Težko je pravzaprav o tako zvočno oz. vsaj koncertno osrediščenem dogodku izreči kaj več kot to ali kaj razhajajočega s tem. Lepo je videti, da so dogodki Zavoda Sploh kar redno solidno obiskani oz. da se očitno vedno zbere vsaj nekaj zvestih glav, ki jih vedno znova vznemiri drugačna perceptivna in s tem hkrati tudi telesna izkušnja zvočnosti ter glasbe tišine kvalitetnih koncertov svobodno improvizirane glasbe. Menza je tokrat izkustvom zagotovila tiho posteljico in nas toliko bolje pripravila za vse kar pride ...

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.