OFF v laseh | Radio Študent

OFF v laseh

Aktualno-politična novica
14. 3. 2017 - 15:00
 / OFF

Off začenjamo s temami povezanimi z Evropsko Unijo. Sodišče Evropske unije je razsodilo, da imajo podjetja pravico, da zaposlenim prepovedo nošnjo verskih ali političnih simbolov, kot je naglavna ruta. Morajo pa imeti podjetja pred tem uveljavljeno interno politiko, ki to določa. Podjetje na primer brez internih pravil ne bi smelo ugoditi želji stranke, da je ne streže uslužbenka z naglavno ruto, kar je bil premet ene izmed dveh pritožb, ki sta bili temelj sodbe. Sodišče je odločilo, da je indirektna diskriminacija dopustna, če jo podjetje utemelji z legitimnim ciljem, kot na primer verska nevtralnost podjetja. Odločitev sodišča je veljavna v vseh državah evropske unije.

Lanskoletne odločitve volivcev pa zaposlujejo britansko politično prizorišče. Po nekaj tedenskem ping-pongu med spodnjim in zgornjim domom britanskega parlamenta je premierka Theresa May končno dobila odobritev parlamenta, da sproži 50. člen Lizbonske pogodbe. S tem se bodo tudi uradno začeli postopki britanskega izstopa iz Evropske Unije. Spodnji dom parlamenta je v ponedeljek zavrnil amandmaje na zakon o Brexitu, ki bi britansko vlado v pogajanjih zavezali, da ohrani pravice evropskih državljanov, ki živijo na Otoku. Po zavrnitvi amandmajev so se volji izvoljenih predstavnikov ljudstva podredili tudi lordi v zgornjem domu in potrdili zakon v obliki, kot si jo je želela premierka. Amandmaje je k zakonu dodala prav lordska zbornica, ki je prejšnji teden s tem vrnila zakon v ponovno glasovanje v spodnjem domu.

Uspeh v parlamentu pa ni prinesel oddiha premierki Theresi May. Veselje ji je namreč pokvarila kolegica na čelu škotske vlade Nicola Sturgeon. Ta je namreč povedala, da želi izvesti nov referendum o Škotski neodvisnosti. Referendum naj bi potekal med jesenjo letošnjega leta in pomladijo naslednjega, torej še pred koncem pogajanj o Brexitu. Britanska vlada ima sicer podporo v Bruslju pri svojem stališču, da tudi hitra neodvisnost Škotski nebi ohranila mesta v evropski povezavi. Pridružiti bi se namreč morala kot nova država.

Z eno nogo še ostajamo v Evropi. Turčija je prekinila diplomatske stike z Nizozemsko na visoki protokolarni ravni. Prav tako je prepovedala pristanke in prelete letal s predstavniki nizozemske vlade. Turško zunanje ministrstvo je ostro kritiziralo tudi Evropsko Unijo kot celoto in jo obtožilo pristranskosti in spodbujanja proti-turških čustev. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je poleg tega kritiziral nemško kanclerko Angelo Merkel in ponovil svojo obtožbo o nacističnih težnjah Nemčije pri delni prepovedi pred referednumskih zborovanj Turkov, živečih v Nemčiji. Nizozemski premier Mark Rutte, ki ga jutri čakajo parlamentarne volitve, je v odzivu na Turško diplomatsko ofenzivo, povedal da turške sankcije niso zelo ostre, a so kljub temu neupravičene.

Turčija pa se sooča tudi z obtožbami sirske vlade, da ne sodeluje pri mirovnem procesu v Siriji. Vodstvo delegacije sirskih upornikov, ki jih podpira Turčija, se je namreč včeraj odločilo, da ne bo sodelovalo v novem krogu pogajanj v kazahstanski prestolnici Astana. Tako na pogajanjih, ki so se začela danes, sodelujejo le predstavniki ruske, sirske in iranske vlade. Uporniki so svojo odsotnost utemeljili z domnevnim nespoštovanjem premirja s strani vladnih sil.

Selimo se v Washington, kjer republikanska večina v kongresu poskuša izpolniti glavno predvolilno obljubo o razveljavitvi in zamenjavi Obamove zdravstvene reforme. Republikanski predlog je bil predstavljen prejšnji teden, včeraj pa je mnenje nanj podala Kongresna proračunska pisarna. Ta ocenjuje, da bo v prvem letu po sprejetju novega zakona zdravstveno zavarovanje izgubilo 14 milijonov ljudi, do leta 2026 pa še nadaljnjih 10 milijonov. Za republikance je bolj spodbudno to, da proračunska pisarna ocenjuje, da bodo rezi v zdravstvenem programu za revnejše zveznemu proračunu privarčevali več kot 300 milijard dolarjev v prihodnjih desetih letih. To pomeni, da se bo zakon lahko sprejemalo po posebnem postopku, ki ga demokratska manjšina v senatu ne bo mogla obstruirati. Zakon bi pomenil tudi precejšne zvišanje premij za starejše. V vladi predsednika Donalda Trumpa, ki je kandidiral z obljubo, da nihče ne bo izgubil zavarovanja, so poročilo označili za absurdno.

Ostajamo na ameriškem kontinentu. Fiskalni nadzorni odbor, ki ga je ameriški kongres ustanovil za prestrukturiranje dolga Portorika, je odobril varčevalni program, ki ga je predložil guverner  Ricardo Rossello. Prvi načrt je odbor zavrnil zaradi preveč optimističnih napovedi vlade Portorika o gospodarski rasti. Nov načrt vsebuje obljubo o ukinitvi božičnic in bonusov javnim uslužbencem. Predvideni so tudi veliki rezi v pokojninski sistem. O reformi pokojninskega sistema se mora vlada z odborom dogovoriti v naslednjih 30 dneh. Dodatne reze pa bodo utrpeli tudi nekateri upniki - predvsem tisti, ki so kupili dolg Portoriškega elektro podjetja, preko katerega je Portoriko nakopičil del svojega 70 milijard evrov težkega dolga.

Pred slovenskim blokom pa še skok na otok, ki je že rešil svoje finančne težave. Po tem, ko je Islandija dopustila stečaj treh svojih največjih bank in uvedla omejitve kapitalskih tokov je Velika Britanja proti njej uporabila celo protiteroristično zakonodajo. Nevarnost severnjaškega finančnega fanatizma se z današnjim dnem po devetih letih končuje. Islandija je namreč končala omejitve kapitalskih tokov. Veljavnost teh je bila v začetku zamišljena zgolj za šest mesecev, a jih je Islandska vlada nato večkrat podaljšala in tok kapitala sproščala le počasi.

Ministrstvo za pravosodje se je odločilo, da bo stisko v slovenskih zaporih reševalo z gradnjo novega zapora na Dobrunjah. Zaradi prezasedenosti zaporov je Slovenijo že doletela kazen Evropskega sodišča za človekove pravice, okrcalo pa nas je tudi včeraj objavljeno poročilo Sveta Evrope. Komisija, ki je na pravosodnem ministrstvu zadolžena za reševanje prostorske problematike v zaporih, se je odločila da bo nov zapor v Dobrunjah namenjen zgolj moškim zapornikom. V igri je bila namreč tudi možnost, da bi se v nov zaporni kompleks preselil tudi ženski zapor, ki je trenutno na Igu. Prostori na Igu so namreč dotrajani, zgradba pa je tudi delno spomeniško zaščitena. Komisija je poslušala nasvete penologov in se raje odločila za obnovo in dogradnjo prostorov na Igu. Bo pa do leta 2021 zaprt slavni zapor na Povšetovi. Projekt bo financiran s kombinacijo proračunskih in evropskih sredstev, del denarja pa bo država dobila tudi od Norveškega finančnega fonda.

facebook twitter rss

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.