!!! povezava do lestvic Naj Tolp bumov za leto 2018 !!!

Impulse!, 2018

V zadnjih letih se veliko govori o živahni britanski, še zlasti londonski jazzovski sceni. Ime, ki nemudoma stopi v prvi plan, ko teče beseda o izjemno pisani druščini na Otoku, ki jazzovske postavke praviloma spaja z drugimi žanri, je ime saksofonista Shabake Hutchingsa. Imeli smo srečo, da smo na tukajšnjih odrih slišali kar tri njegove zasedbe; nazadnje je lani navdušil na ljubljanskem jazz festivalu s projektom Shabaka and the Ancestors, v katerem se je spajdašil z južnoafriškimi glasbeniki. Na Drugi godbi je nastopil dvakrat, nazadnje leta 2016 z bendom The Comet Is Coming, leto poprej pa s Sons of Kemet, s katerimi je v Ljubljani, natančneje v Klubu Cankarjevega doma, nastopil tudi v letu 2018.

Leta 1984 v Londonu rojeni saksofonist Hutchings je lep kos svojega otroštva in mladostniških let preživel na Barbadosu, od koder izvirajo njegovi predniki in tudi dobršen kos vplivov na njegovo lastno muziko, še zlasti tisto, ki jo piše za pričujoči kvartet. Dejansko prvine karibskih godb najdemo v vseh njegovih projektih, le da da jih vsakič preči z drugimi slogi in žanri. V primeru Ancestors je to duhovni južnoafriški jazz, v primeru The Comet Is Coming različne elektronske muzike, Sons of Kemet pa ob jazzu karibsko melodijsko in ritmično podstat še najbolj slišno krepijo z dubovskimi in reggaejaškimi prijemi.

Kot pravi Hutchings, do jazza nima kakega malikovalskega stališča, saj ne prihaja iz njegove domovine in lahko zato v španoviji s soglasbeniki sam poišče samosvoje reinterpretacije pojmovanj te glasbe. Za kakega jazzovskega purista bi bila nemara že taka štartna pozicija problematična, ko pa bi zaslišal nekaj začetnih skladb z albuma, bi se prav gotovo začel zmrdovati. Vanj bi namreč ob sočni nosilni saksofonski melodiji, trdnem temelju tube in zapeljivi medigri dveh bobnov butnil odločen vokal pesnika Josha Idehena, ki po uvodni skladbi My Queen Is Ada Eastman strese svoj žolč o krutih in nepravičnih časih, ki jih živimo. Oziroma jih živijo temnopolti in pripadniki drugih nebelskih ras.

Že z naslovom albuma in skladb, ki so vse poimenovane po podobnem vzorcu, ki se začne z My Queen Is, nadaljuje pa z imenom pomembnih bork za pravice temnopoltih, od Angele David prek Harriet Tubman do Hutchingsove babice Ade Eastman ... že z naslovi nam torej Shabaka da vedeti, da verjame v moč glasbe v odpravljanju krivic in v boju za enake možnosti vseh ljudi. Naslov albuma Your Queen Is a Reptile meri na neverjetno idejo ljubiteljev raznovrstnih teorij, ki menijo, da med nami živi nehumana, plazilska vrsta, ki da upravlja s svetom. Mednje sodi, kajpak, tudi britanska kraljica … Hutchings pretanjeno vzame to nezaslišano idejo, ki je že sama po sebi absurdna in, milo rečeno, neumna, in tako ideji kot kraljici nasproti postavi svoje kraljice, svojih devet žensk, ki jim je posvetil skladbe in ki jih ima sam za prave kraljice.

Glede na koncept ali idejo, ki tiči za albumom, se spodobi, da je tudi godba kraljevska. In taka seveda tudi je! Hutchings postreže s prvinskim čutenjem godbe, v kateri so vloge nosilcev in spremljevalcev navidez podane in zakoličene, a jih skupaj s pajdaši nekajkrat obrne naokrog. Tako imamo ob nekaterih komadih občutek, da jih je sam ritem, medtem ko pri drugih občudujemo dubovsko senzibilnost, ki jo bend zgradi brez pomoči studijskih efektov, pač s samo pretanjeno in mestoma pridušeno igro. Kar nekaj je umirjenih komadov, malone balad, ki so vešče umeščene znotraj scenosleda devetih skladb, s čimer ustvarijo fino protiutež plesno nagroovanim delom.

Theon Cross na tubi, Tom Skinner in Seb Rochford na bobnih ter Shabaka na saksofonih igrajo vročo in žgočo godbo, ki si jo enako lahko predstavljamo na uličnih protestih, v zakajenem klubu ali kot del plemenskega rituala. Poleg omenjenega pesnika-gobezdača Josha Idehena se na albumu s svojim grlom oglasi še producent in pevec Congo Natty, stalna zasedba kvarteta pa se v nekaterih komadih razširi z nekaj gostujočimi saksofonisti in bobnarji. A treba je takoj povedati, da četverica tudi brez gostov zveni neverjetno kompaktno in uigrano, kot dobro naoljen mali veliki orkester, ki je ves čas nemiren, inventiven, po potrebi poduhovljen ali razposajen, a vedno natančen in čudovito uglašen. Če vemo, da je šef benda igral s Sun Ra Arkestrom, ne moremo mimo umestitve benda Sons of Kemet v milje afrofuturizma. Konec koncev to lahko rečemo za vse projekte tega izvirnega pihalca in skladatelja, saj se afrofuturistične ideje kot rdeča nit tkejo tako skozi naslove skladb kot skozi samo glasbo, ki vesolje postavi na Zemljo, Zemljo pa pošlje v vesolje …

Nenazadnje že ime Sons of Kemet namiguje na eno prvin afrofuturizma, Kemet je namreč staro ime za Egipt, za katerega vemo, kako pomembno mesto je imel v mitologiji Sun Raja. A glasba zasedbe Sons of Kemet se dogaja tukaj in zdaj, se vešče navezuje na stare obrazce ali jih po potrebi osveži oziroma tudi kar pusti take, kot so, in nam z imeni novih kraljic razširja zavest o nevidni zgodovini, z glasbo, ki je izšla pri kultni jazzovski založbi Impulse!, pa redefinira tako jazz kot druge žanre, ki jih je moč slišati v enoviti godbi tega ognjevitega kvarteta.

!!! povezava do lestvic Naj Tolp bumov za leto 2018 !!!