Črni petek na navadno sredo

Črni petek na navadno sredo

Oddaja
12. 12. 2018 - 15.10

Skozi gozd je šel,
skozi temen gozd —
v srcu žalost in bridkost.
Vprašal je drevo
zelenečih vej:
"Imaš li drugóv, povej!«
Reklo je drevo:
»Imam, imam jih, kot je listov zélenih.
Če se veselim, veselijo se, z mano žalostijo se!"
In dejal je: "Glej,
jaz pa sam s seboj ...
Bodi ti prijatelj moj!"
Zašumelo je
in se znižalo
in se mu približalo ...
Vzelo k sebi ga,
in nič več ni sam ...
Zdaj visi na veji tam.
 

Pravkar slišana Kettejeva poema je ne le opomin na minljivost človeka, ampak tudi opomin na današnjo premierno uprizoritev glasbeno-pevsko-gibalnega projekta Branka Potočana in dua Silence nocoj ob 20:00 v Stari mestni elektrarni. Projekt Črni petek, ki se ja za navdih naslonil na Kettejeve Melanholične misli, se ukvarja z raziskovanjem melanholije, osamljenosti, otožnosti, potrtosti. Črni petek ponuja specifičen spekter asociacij. Tematike in asociacijski okvir opiše avtor projekta Branko Potočan:

IZJAVA

Potočanov projekt si iz izvornih Kettejevih Melanholičnih misli izposoja tudi tematiko minljivosti in samomora, a ne moralizira.

IZJAVA

Potočan se je z melanholijo v svojem umetniškem ustvarjanju že ukvarjal. A gledalci, ki ste si marca leta 98 ogledali predstavo Melanholične misli, z ogledom Črnega petka ne boste ponovno stopili v isto reko:

IZJAVA

Nocoj V Aksiomi pa Sanela Jahić otvarja povsem drugačen, tehnološko podprt projekt. Jahić je intermedijska umetnica, ki je leta 2008 diplomirala iz slikarstva na ljubljanski Akademije za likovno umetnost. Obrat k tehnologoiji se je začutil že z ustvarjalkinim magistrskim delom, naslovljenim Socialni subjekt in kinetični objekt. Umetnica z deli ne ostaja zvesta le likovni izobrazbi, ampak nadaljuje raziskovanja v tehnološki sferi. Njena novejša dela in instalacije pogosto vključujejo tehnološko podprte kinetične objekte.

Pri ustvarjanju najnovejšega projekta, naslovljenega Delati izginotje denarja, se je umetnica povezala s Fakulteto za računalništvo in informatiko ter z njihovo pomočjo ustvarila algoritem, v katerega je vnesla svojo umetniško produkcijo zadnjih let. Na podlagi tega je napovedal, kakšen bo njen naslednji umetniški projekt. Razstava odpira vprašanja človeške produkcije in dela ali, točneje, pomembnost doprinosa človeškega vložka v avtomatizaciji strojnega dela. Še eno od čedalje bolj perečih vprašanj, ki jih instalacija odpira, je zamenljivost človeka s strojem. Razstava v Aksiomi bo vključevala tudi prikaz navodil, ki jih je umetnici postavil omenjeni algoritem, kakor tudi primer del, ki so nastala ob upoštevanju teh navodil. Razstava bo na ogled postavljena do 11. januarja.

 

V kulturnih vodah je premierno plavala Zala Č.G.

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.