Deepblak, 2012

Kdor je prejšnje leto zgrešil enkraten Means and Ways LP producenta Erica Douglassa alias Afrikan Sciences, se lahko v tokratni Pasji bombici prepriča o njegovi neponovljivi razvejanosti. Ustvarjalec, ki si je zgradil sloves na Aybeejevi založbi Deepblak z ohlapno definirano mrežo organskega in sintetiziranega, free jazz pristopom in zasidranimi deep house načeli, se v levosučno house areno vrača s povsem novim EP-jem. Boss's Nova Second Pass EP, katerega košček bomo poslušali danes, v osnovi preigrava preprosto idejo razrahljanih, opotekajočih se ritmov. Medtem ko broken beat shema še zdaleč ni novost v house glasbi, kaj šele na širšem glasbenem področju, je vendarle nekaj izrazito edinstvenega v načinu, kako Afrikan Sciences uspe spotikajoče se ritme med sabo tako fino vtkati, vpeti in povezati, da se na trenutke zdi, kot da nikoli ne bi bili razbiti.

Odgovor na to vprašanje je večplasten, a ga bomo zavoljo preprostosti v Pasji bombici razdelili v tri enote: strižne sile perkusij, kohezivna moč zvočnih pokrajin in integracijska moč bas linije. Prvi komad izmed treh danes, The Onliest, tako najbolj očitno razkriva prvo izmed naštetih, in sicer izrazito strižne perkusije, ki v trenju same s sabo ustvarjajo groove, ki ga dopolnjuje bataljon raznoraznih tekstur. Komad daje vtis, da bo vsak čas razpadel, a ga groove ne spusti iz rok do samega konca.

Kot drugi odgovor na skrivnost njegovega edinstvenega zvoka bomo predvajali komad Boss's Nova Second Pass, ki poleg vsega naštetega izrazito uporablja upočasnjene sintetizirane zvočne pokrajine, ki služijo kot osnovno vodilo preostalih elementov aranžmaja. V tem oziru si komada tudi ne zapomnimo po perkusijah, ali bas liniji, ali samplanju, temveč po osnovi, ki deluje kot ambientalna impresija.

Kot zadnji komad bomo zavrteli Luchj, ki z globokim bas zavijanjem ustvari groove, na katerega se obesijo optimistična, lebdeča sintlinija in lesketajoči se sampli ter odmevi. To pa je tudi tretji poenostavljen odgovor na vprašanje, kako Ericu Douglassu alias Afrikan Sciences uspe ustvariti groove, ki je obenem tako ohlapen, navidez kaotičen, a hkrati daje vtis tesnosti, čvrstosti in kompleksne organizacije. Četudi so njegovi beati in teksture zmeraj rahlo izven centra, je po večkratnem poslušanju in analizi jasno, da so še zmeraj prav mehanično vpeti v 4/4 matrico, a zanalašč rahlo ukrivljeni, zamaknjeni. Takšna praksa je izjemno tvegana, ker v neveščih rokah pripelje do spodrsljajev, toda Afrikan Sciences uspe še po LP-ju in tem EP-ju dokazati, da je sposoben furati to igro do popolnosti.