Sound Signature, 2012

Lep pozdrav! V današnji Pasji bombici bomo predstavili sodelovanje dveh ustvarjalcev – enega vokalista in enega producenta, ki se vsak zase na samosvoj način ukvarjata s soul glasbo. In medtem ko je soul v generičnem smislu ponavadi zelo uporabna oznaka, jo bomo danes uporabili široko, kar se da. Ko pomislim na napredni soul, je to največkrat odprto interpretaciji; ko pa uporabim ta izraz, mi najprej pade na pamet Shafiq Husayn in tabor Sa-Ra, Steve Spacek itd. Skratka, gre za neko pripravljenost za raziskovanje tempov, semplov, inštrumentov, slogov in čustev, ki daleč presegajo izvirne okvire, v katerih je oznaka sploh uspela.



Osišče današnje Pasje bombice bo tako eterični 8-minutni komad, ki se imenuje Flowers in je delo ganskega vokalista Andrewa Ashonga in detroitskega house genija Thea Parrisha. Medtem ko je Parrish predvsem znan po svoji nagnjenosti za zvijanje house šablon in s tem preizkušanje ekstremnih zmožnosti svojih poslušalcev, s poskočnimi perkusijami in nasploh popolnim klaviaturnim aranžmajem v komadu Flowers razkriva in opominja na vseprisotno soul prvino glasbe, ki jo promovira in producira. Ashong vmes neštetokrat mantrično ponavlja svoje sporočilo o tem, kako se sončni žarki spreminjajo v dež, in v trenutku, ko ta vokalni kaveljc slišite prvič, ste obtičali z njim za 8 minut. Pa vendar, kljub svoji dolžini komad deluje enostavno prekratko. Zakaj? Ker je mojstrovina pop glasbe in eden najboljših zgledov, kakšna bi med drugim lahko bila popularna glasba.