Elsewhere Studios, 2012

Kar pet let je trajalo, da je eden vidnejših protagonistov beats scene Los Angelesa, katere skupni imenovalec je klubski večer Low End Theory, izdal drugi del samonaslovljene male plošče. Free The Robots je v tej petletki sicer posnel svoj prvenec in dodobra izpilil razne tehnike pacanja beatov, a osnova se ni prav nič spremenila - še zmeraj stavi na kombiniranje za klubsko uporabo pripravljenih basov in bobnov s pestrimi sempli. Te jemlje iz raznoraznih poglavij zgodovine popularne kulture, a najraje iz rockerske, tudi turške progresive sedemdesetih let, arhaičnih jazzerskih popevk in raznoraznih bizar.

Tako je tudi na drugem samonaslovljenem EP-ju, zbirki šestih precej melodičnih kosov, kjer Free The Robots, pravo ime Chris Alfaro, pokaže vse svoje tehnično obvladaštvo in nekoliko manj razburljiv nabor semplov kot na preteklih projektih. Če je bil njegov prvenec Ctrl Alt Del že kar rahlo temačen, udaren in surov, se sedaj vrača v bolj ležerne vode. Kanček manj bolanih synthov, več klasično hiphoperskih zank. Seveda začinjeno z ostrimi bobni in dinamičnimi aranžmajskimi sekljanji. Češnjica na prefinjeni, ne ravno surovi, a tudi prav nič medli tortici pa je remiks Alfarovega še bolj izkušenega, na MPC-semplerju povsem zverziranega kalifornijskega kolega, Exile-a.