Balkan proti vojni in deložacijam

Balkan proti vojni in deložacijam

Oddaja
4. 4. 2019 - 12.00

Grčija: mobilizacije proti vojni

Vojna, NATO in militarizacija družbe so bile v lokalnih anarhističnih in antiavtoritarnih krogih v zadnjem času deležni kar nekaj pozornosti. Podobno, le da seveda bolj intenzivno, je tudi na drugem koncu Balkana. Ta vikend bodo tako v več mestih v Grčiji ponovno potekali protesti proti aktualni krepitvi mehanizmov vojne in ostalih oblik kapitalističnega pustošenja.

Neposreden povod za nov cikel boja proti militarizmu in NATO paktu so načrti za posodobitev obstoječih vojaških baz v Grčiji ter vzpostavitev nekaterih novih. Ti načrti vojno-politične elite ne presenečajo, če vemo, da je ravno Grčija po deležu BDP, ki ga namenja za vojsko, na drugem mestu po vrsti med vsemi državami članicami NATO pakta. Financiranje vojnega stroja je vztrajalo na astronomskih višavah tudi tekom celotne, sedaj že skoraj desetletne politike zategovanja pasov, med katero je bilo ogromno denarja odvzeto celemu nizu socialnih, izobraževalnih, zdravstvenih in drugih programov, ter usmerjenih v banke - in kot že rečeno tudi v vojsko. Tudi v času Syrize in krize je tako militarizem ostal trdno v grškem oblastnem sedlu. Hkrati je Grčija ključni del NATOve vojaške sestavljanke, ki stremi k čim večjemu nadzoru naravnih virov in populacij v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu ter je odkrito ali prikrito pogreznjena v vojne v Palestini/Izraelu, Siriji, Iraku, Turčiji in drugod v regiji.

Prihajajočim protimilitarističnim akcijam se pridružujejo številne politične skupine iz regije, tudi dve večji anarhistični organizaciji, ki povezujeta skupine po celi Grčiji: Anarhistična politična organizacija in Anarhistična federacija. Prva je v svoje pozivu zapisala, da "je posodobitev transnacionalnih vojaških mehanizmov del priprav na nove množične vojne." Opozarja tudi, da so "vojaške baze osnova mašinerije smrti, ki na 'kapitalistični periferiji' uničuje na tisoče življenj, hkrati pa predstavljajo stalno represivno grožnjo za tiste, ki se upirajo modernemu totalitarizmu tudi znotraj t.i. zahodnih družb." Nove vojaške baze na Balkanu pa so del širšega NATOvega plana širitve svojega 'vitalnega prostora' in priprava na krepitev vojnih operacij v bližnji prihodnosti.

Anarhistična federacija v svojem pozivu za proteste poudarja, da je "poglabljanje kapitalistične krize na obrobju kapitalističnega centra vzpostavilo vojne cone, denimo v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu, v Centralni in Severni Afriki." Vzporedno z vzpostavitvijo režima vojne na teh področjih pa državni aparat različne oblike izrednih ukrepov vpeljuje tudi na domačem terenu. Med drugim zatira t.i. notranje grožnje ter militarizira zahodna urbana središča, vse to v imenu nadzora nad migracijskimi tokovi in boja proti terorizmu. Tudi Anarhistična federacija opozarja, da NATO tudi načrtje nove vojaške baze na grškem ozemlju, s čimer se pripravlja na dvig stopnje konfliktov v Bližnjem vzhodu in Vzhodnem Mediteranu na nove ravni."

Osnoven horizont novega vala upora zoper strukture vojne in kapitalizma je transnacionalna in razredna solidarnosti, tudi ali še posebej na širšem Balkanskem področju. Za ta vikend so protesti najavljeni v Solunu, Atenah in v Patrasu, naslednji vikend v Alexandropoulusu v bližini meje s Turčijo, kjer se obeta nova NATO baza, v Chanii, na do zob NATO-militariziranem otoku Kreta ter v Patrasu ob letalski bazi. Do kakšnega odmeva pa bo morda prišlo tudi na kakšnem drugem koncu Balkana....

Srbija: Boji proti deložacijam

V Beogradu se je že pred časom formirala iniciativa Kolektivna odbrana stanara. Gre za samoorganizirano platformo, katere namen je zaščititi ranljive ljudi, ki jim grozi deložacija iz njihovih stanovanj, tudi z metodami splošne medsoseske solidarnosti in direktne akcije. Namen delovanja je preprečiti nasilnim tolpam, da bi ljudi vrgli iz lastnih stanovanj.

Primerov nasilnih deložacij je v Beogradu ogromno in so zgolj en izraz politike opustošenja, ki je še vednov jedru tudi aktualne politične elite. Izvajalci deložacij je znano zavezništvo sodnih izvršiteljev, policije, občasno pa tudi kakšnih manj legalno zvenečih gangsterjev. Ravno prejšnji teden je policija brez kakršnekoli provokacije fizično napadla ljudi, ki so skušali na miren način preprečiti deložacijo in podpreti družino v boju za njihovo stanovanje. Policija je med samo akcijo in po njej lagala, grozila, uporabljala spolno nasilje, brce, klofute in ostale umazane prijeme iz svoje nsilniške orodjarne.

Kolektivna odbrana stanara navkljub težkim pogojem še naprej vztraja na poti družbene samozaščite in je nekaj družin že uspela vsaj začasno rešiti pred izselitvijo. V svojih izjavah pravijo, da se strinjajo, da "policija in izvršitelji zgolj opravljajo svoje delo. Njihovo delo namreč dejansko je, da zalezujejo in terorizirajo starejše in nemočne." Dodajajo pa še, da je "na drugi strani delo nas ostalih, da pazimo drug na drugega, da se organiziramo in da se branimo pred tistimi, ki nam žele odvzeti edine domove, ki jih imamo!"

-----

Zgodovinski opomnik: Erich Mühsam

6. aprila 1878 se je rodil nemški kvir pesnik, dramatik in militantni anarhist Erich Mühsam. Upornik je postal že zgodaj. Pri 17ih so ga zaradi t.i. 'socialno demokratskega spletkarjenja' izključili iz šole, pri 22ih pa je opustil pripravništvo v družinski lekarni, saj se je želel posvetiti kulturno-politični agitaciji. Leto kasneje sta v Berlinu skupaj s tedanjim partnerjem spoznala vplivne mislece in mlade politične intelektualce iz anarho-komunistične komune Neue Gemeinschaft. Kreativno ozračje metropole je Mühsama privedlo do anarhistične literature in politike, predvsem je nanj vplival Mikhail Bakunin. Kmalu je tudi sam pričel pisati in urejati številne libertarne publikacije.

Po mednarodnem kongresu anarhistov in anarhistk v Amsterdamu leta 1907 je Mühsam objavil javni poziv za državljansko nepokorščino, v katerem je pozval k zavrnitvi plačevanja davkov za vojsko. Ta poziv ga je zaradi t.i. »napeljevanja k razrednemu sovraštvu in spodbujanju h kršitvi zakona« stal 500 nemških mark. Sledilo je več aretacij, predvsem zaradi sodelovanja pri organiziranju demonstracij brezposelnih, leta 1910 pa so ga oblasti obtožile članstva v tajnem društvu, vendar je bil postopek zaradi pomanjkanja dokazov opuščen.

Po izbruhu prve svetovne vojne je sprva podprl Kropotkinov »Manifest 16ih«, v katerem je slednji pozival anarhiste, da podprejo sile antante, zaradi česar so ga številni tovariši in tovarišice močno kritizirale. Sčasoma je spremenil svoje stališče in sodeloval pri poskusih ustanovitve mednarodne zveze nasprotnikov vojne. Ker po mnenju oblasti ni bil ravno "lojalen nemški državljan", so ga izgnale v Bavarske Alpe. Vseeno je nadaljeval s političnim delom. Sodeloval je pri organizaciji demonstracij proti lakoti in podpiral delavske stavke. Na enem od stavkovnih zborov v Muenchnu je delavce v tovarni z orožjem v svojem nagovoru pozval k splošni stavki, zaradi česar so ga oblasti ponovno aretirale. Tokrat so ga končno uspele tudi obsoditi in nato strpati v zapor, v katerem je preživel šest mesecev, iz njega pa je prišel tik pred novembrsko revolucijo leta 1918.

Mühsam je postal eden izmed osrednjih ljudi Bavarske Sovjetske Republike, ustanovljene 1919, ki se je želela odcepiti od ravno tako sveže vzpostavljene Weimarske republike. Zaradi sodelovanja v poskusu državnega udara so ga oblasti slednje skupaj z drugimi vidnimi tovariši in tovarišicami ponovno aretirale. Tokrat je bil Mühsam kot domnevno »gonilna sila« upora obsojen na petnajst let zapora. V kehi se je posvečal pisanju poezije in politični propagandi. Med drugim je napisal dramo v petih dejanjih z naslovom 'Judas', ki je bila posvečena tovarišu Gustavu Landauerju, ki je bil umorjenen v času represije, ki je sledila zatrtju Bavarske Sovjetske Republike.

Navkljub dolgi kazni so Mühsama leta 1924 izpustili iz zapora. Preselil se je v Berlin, kjer je ustanovil 'Fanal', časopis Berlinske anarhistične zveze. Med leti 1925 in 1929 je bil aktiven znotraj nemške solidarnostne organizacije Rote Hilfe, ki pa jo je zaradi političnih nesoglasij zapustil. V zgodnjih 30ih je deloval znotraj anarho-sindikalistične organizacije Nemška zveza svobodnih delavcev - FAUD. Bil je izjemno kritičen do ruske komunistične partije, saj je ta po njegovem mnenju spodkopala rusko revolucijo ter v imenu proletariata vzpostavila lastno diktatorsko oblast.

Zaradi njegovega satiričnega pisanja in poskusov oblikovanja širše antifašistične fronte, je bil Mühsam dolgoletni trn v peti nacistov, glavni propagandist Goebbels ga je tako označil za »rdečega Židovskega prašiča«, glavni nacistični časopis 'Die Völkischer Beobachter' pa je na naslovnici objavil Mühsamovo fotografijo poleg fotografij Rose Luxemburg in Karla Liebknechta ter ga pospremil s pripisom »edini med izdajalci, ki še ni bil usmrčen«.

Dan po požigu Reichstaga 28. februarja 1933 so sedaj že nacistične oblasti Mühsama ponovno aretirale med potjo v Prago. Tokrat svobode ni več okusil. Je pa spoznal številne zapore, v katerih je bil deležen tudi mučenja, njegova pot pa se je končala v koncentracijskem taborišču Oranienburg, kjer so ga pripadniki enot SS ubili 10. julija 1934. Pokopan je v Berlinu.

-------

Napovedi:

1) Infokafana: Tovariško druženje kot koncept, petek, 5. 4. 2019 ob 20h v Ainfoshopu

2) 15. Anarhistički sajam knjiga v Zagrebu, AKC Medika, 5.-6. 4. 2019, AKC Medika, Zagreb, www.ask-zagreb.org

3) Z’lo glasne, 5. obletnica FPZ Z’borke, 6. 4. 2019 v Menzi pri Koritu ob 19:30,

»Festival smo poimenovale Z'loGlasne, saj se upornih duš še vedno drži stigma nebodijihtreba, ki se zgolj pritožujejo in delajo zgago, razgrajajo in vznemirjajo, me pa želimo sporočiti, da nam je prav malo mar za to in da bomo ne glede na vse še naprej zelo glasne pri borbi za pravičen svet.«

4) Antifa fest 2019, 17.-20. april 2019 na AKC Metelkova mesto

--------

Živa sila
 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness