Čudoviti klon

Čudoviti klon

Recenzija izdelka
5. 1. 2015 - 9.30

Običajni vir za pridobivanje pornografske literature so bili svoj čas Vroči Kaji in podobne hardkor revije z najnižjih polic. Na eno papirnato stran je pač moč spraviti bodisi nekaj slik, bodisi precej podroben oris poljubne fantazije, kar je v časih, ko je bilo vizualna gradiva težje pridobiti, pomenilo precej. Sodobne tehnologije so sfero erotičnega pisanja, kot marsikatero drugo, dodobra prevetrile. Praktično neskončna ponudba videoposnetkov je pisano besedo po eni strani praktično upokojila, a možnost brezplačnega objavljanja in svetovne dosegljivosti je na drugem koncu omogočila razcvet cele plejade amaterskih piscev, ki pokrivajo tudi najbolj perverzne kotičke človeških domišljij.

Ampak danes se ubadamo z malce resnejšo literarno zvrstjo, kot je na spletu objavljena kratka zgodba. Danes imamo pred sabo roman, trdoerotični znanstvenofantastični dolgometražec slovenskega izvora in ženskega avtorstva. Delo Eve Pacher nosi naslov Čudoviti klon in je bilo izdano zdaj že davnega leta 2005, a je z vsemi opredelitvami iz prejšnje povedi predstavnik tako redke druščine, da si nedvomno zasluži krajšo obeležitev v naši rubriki, pretečeno desetletje gor ali dol.

Osrednja zgodba opisuje post-apokaliptično družbo, ki je rezultat boja med spoloma, v katerem so ženske prevladale, moške skorajda iztrebile, same pa izgubile sposobnost uživanja v seksualnih nasladah. Peščica preživelih možakarjev se zato ukvarja s poskusom ponovnega ustvarjenja prave ljubimke skozi proces stroge vzgoje v posebnih zavodih. In pod besedami stroga vzgoja imamo v mislih, kakopak, fuk. Glavna junakinja Barbi je v procesu šolanja deležna cele palete bolj in manj nenavadnih izobraževanj, ki se počasi stopnjujejo od sramežljivega oralnega zadovoljevanja do skupinskih aktov z velikopenisatimi ljubimci, zapolnitvijo vseh odprtin, sadomazohizmom in občasnimi zlatimi plohami.

Znanstvenofantastična zgodba je v tem primeru zgolj vezivno tkivo, ki bralca pelje od ene do druge seks scene, a k sreči niti ne poskuša biti prav dosti več, saj so pornografski deli bistveni in dovolj dobro napisani. V prid jim štejemo predvsem uspešno naraščanje pohotnosti in spektra grdobij, ki jih izvajajo akterji – brez tega bi bilo precej mučno brati eno erotično zgodbo za drugo. Sam fuk je zelo stereotipno pornografske sorte in bi ga izven konteksta morda obsodili mizoginije. K sreči vse skupaj omehča krovna zgodba, ki da v knjigi opisanemu početju plemenitejši namen, četudi s kančkom sado-mazo cinizma. Tu je še olajševalna okoliščina, da je avtorica dela ženska in da je material zanj črpala iz lastnega fantazijskega sveta.

Ko smo že pri avtorstvu, je treba omeniti še intrigo objave pod psevdonimom. Eva Pacher je izmišljeno ime in ob izdaji knjige so krožila številna natolcevanja o tem, kdo je resnična avtorica ali celo avtor. Še največ pozornosti je na ta račun pritegnila Magnificova žena Barbara Pešut, četudi dokončnega odgovora ni uspel dobiti nihče od radovednih novinarjev. Vsled pornografske tematike, ki ponavadi služi vzburjanju eksplicitne domišljije bralca, je anonimna ženska avtorica prej prednost kot slabost.

Čudoviti klon so leta 2005 izdali pri Študentski založbi, ki je danes pod okriljem Beletrine. Knjigo je kljub starosti in študentskim političnim kupčkanjem še vedno moč kupiti, in ker je pornografija pač šund, bo vaša za borne štiri evre. Kot se za pornič spodobi, jo lahko nabavite kar prek spleta.

Leto izdaje: 
Avtorji: 
Institucije: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.