Vzporedno in zaporedno še vedno le izredno

Vzporedno in zaporedno še vedno le izredno

Oddaja
11. 4. 2014 - 15.00

Po logiki človeškega kapitala, ki jo tako vestno prevzemajo vlade vseh vetrov in usmeritev, formalna izobrazba daje posamezniku na trgu dodano vrednost. Človeku prijaznejše teorije zagovarjajo, da je pravica do izobrazbe in razvoja osebnosti temeljna človekova pravica. Vlada z raznimi ukrepi državljane spodbuja k samozaposlovanju. K prvi samozaposlitvi spodbuja že tiste, ki so komaj dobili status študenta, kajti po diplomi za delodajalce pač ne bomo več zanimivi. Če nam poskus podjetništva ne uspe, smo si krivi študentje sami, ker izbiramo tako neperspektivne študije. Mar bi vsi šli študirat ekonomijo.

 

Ste programer, imate odlično idejo nove aplikacije za pametne telefone in bi jo radi sami unovčili? Ste študirali in diplomirali na FGG, ko so vam še obljubljali med in mleko? Bi radi poleg ekonomije študirali še nekaj, kar bi lahko dejansko tržili? Ali morda nekaj, da si potolažite duha od vsega neoliberalizma, s katerim vas pitajo? Rešitev se zdi kot na dlani – vzporedni ali zaporedni študij! Predstavil ju bo Luka iz študentske svetovalnice.

 

(izjavi v posnetku)

 

Zelo dobra in enostavna rešitev, zato v tej državi seveda ne obstaja več. Kje je problem, pojasnjuje Luka:

 

(izjava v posnetku)

 

V lanskem šolskem letu je pod taktirko ministra Turka izšel razpis za vzporedni študij in študij diplomantov, v katerem rednih mest pač ni bilo. Odziv s strani akademikov in javnosti je bil kritičen. Takole se je do nižanja števila vpisnih mest za naš radio lani opredelil Jernej Pikalo, takrat še prodekan na FDV.

 

(izjava v posnetku)

 

Kot minister letos vseeno nadaljuje s sporno prakso, saj v razpisu prav tako ni rednih mest, izrednih pa je le še za vzorec. Za primerjavo: v študijskem letu 2012/2013 smo na ljubljanski Univerzi imeli 570 mest za vzporedni študij in študij diplomantov; od tega jih je 480 bilo rednih, mesta pa so bila razdeljena po prav vseh fakultetah. Letos je mest petindevetdeset. Vsa so izredna, razpisujejo pa se na sedmih fakultetah, od tega jih kar trideset razpisuje Ekonomska fakulteta. Pikalo, tokrat kot minister, za komentar ni bil dosegljiv.

 

Za izjavo pa je bila dosegljiva ena zadnjih nepolitičnih osebnosti slovenskega akademskega prostora. To je dekan AGRFT-ja, Miran Zupanič, nekdanji vzporedni študent.

 

(izjava v posnetku)

 

Bi radi šli po poteh dekana AGRFT in bili pravnik ter režiser v eni osebi? Žal ni mogoče, ker obstaja prevelika nevarnost zlorab s strani fiktivnih študentov. To je namreč ena izmed razlag, zakaj se podpora vsestransko nadarjenim posameznikom ukinja. Vendar se uresničevanje njihovih talentov tu ne omejuje zgolj na debelino denarnice njihovih staršev, temveč je nedostopno tudi tistim, ki bi nekako uspeli zbrati denar za šolnino.

 

(izjava v posnetku)

 

Temelj omejevanja je po navedbah ministrstva Nacionalni program visokega šolstva 2011-2020. Ta naj bi namreč določal, da je treba z omejenimi sredstvi vsakemu državljanu omogočiti eno brezplačno diplomo. Sliši se dobro in logično, vendar vzporedni študentje dejansko niso strošek. Status imajo samo na matični fakulteti, medtem ko se na drugi le izobražujejo. Glede na to, da se program izvaja tudi za množico nevzporedno vpisanih, udeležba vzporedno vpisanih pač ne predstavlja omembe vrednega stroška. Je možno, da se je vlada z ukrepi ponovno zaletela in dosegla nekaj povsem drugega od željenega?

 

Za ohranitev vzporednega študija in študija diplomantov se zavzema tudi Zupanič:

 

(izjava v posnetku)

 

Omejevanje vzporednega študija in študija diplomantov je nerazumno tako po teoriji človeškega kapitala, kot tudi ob prizadevanju za čim bolj popolno uresničitev posameznikove pravice do izobrazbe. Država pa melje svoje. Prvo leto so malce stisnili zobe, letos pa nadaljnje omejevanje poskušajo uzakoniti še s predlogom novega ZViS.

 

Pri tem niso nedolžne niti univerze. Sicer so vezane na financiranje s strani države, vendar pogoje za vzporedni vpis in študij diplomantov določajo same. V Statutu Univerze v Ljubljani tako lahko preberemo, da je eden izmed pogojev za vzporedni vpis opravljen prvi letnik študija. Kaj se zgodi, če študirate na programu 4+1, in vaš celoten magistrski študij obsega zgolj prvi letnik? Pojasnjuje Luka iz Študentske svetovalnice:

 

(izjava v posnetku)

 

Vse bolj kaže, da se tudi v Sloveniji oblastniki trudijo svojim državljanom dati primerno izobrazbo. Samo ne preveč. V bistvu bolj občutek, da so izobraženi. Ravno dovolj, da se ne upirajo. Kot kaže napoved študentskih protestov prihodnji teden, hodijo po tankem robu.

 

Pripravila vajenka Tina.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Zelo lepo spisan prispevek. Odlična izbira izjav, predvsem izjava in ne-izjava g. Pikala. Kar tako naprej!

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness