SpaceChem je igra, ki jo je skoraj nemogoče uspešno priporočiti prijatelju. Naj demonstriramo. Gre za puzzle game, v katerem programirate kemijske reaktorje. V eni od zgodnejših misij recimo dobite v reaktor dva vhodna elementa, srebro in fluor, ki ju morate spojiti v srebrov flourid in poslati na izhod reaktorja. Uganke postajajo vedno težje, v ozadju je dokaj nepomembna zgodba in... to je v bistvu to. Zveni dolgočasno, ne? No, pa ni. Če so vam količkaj všeč uganke, se boste zabavali, kot že dolgo ne. Kakor se za ta žanr spodobi, je SpaceChem vožnja z rollercoasterjem za vašo samozavest. Iz naloge v nalogo se boste ves čas gibali nekje med »fak, jaz sem totalen genij« in »jebem ti jebeno trojno kovalentno vez«. Ampak gremo od začetka.

Prvo in zelo pomembno dejstvo je, da vam bo pri igranju SpaceChema znanje kemije koristilo približno toliko, kot bi vam diploma iz geologije v Minecraftu. Igra sicer uporablja določene kemijske zakonitosti za osnovno mehaniko ugank, ampak če veste, da obstaja periodni sistem elementov in da se atomi lahko povezujejo v molekule, veste dovolj. Zelo zgovorna je anekdota, po kateri je eden od sodelavcev avtorju igre menda očital, da bi se je gotovo prodalo dvakrat več, če bi se imenovala SpaceGems in bi temeljila na izmišljenih pravilih.

Osnovni gradnik vsake uganke je reaktor, ki ima dva vhoda, dva izhoda in dva waldota oz. po naše daljinska manipulatorja - nekakšni robotski ročici, s katerima premikate snovi po reaktorju. Za uspešno rešitev uganke morate skonstruirati postopek, v katerem waldo na vhodu prevzame vhodno molekulo, jo v reaktorju poljubno preoblikuje, denimo razcepi, nato pa pošlje na pravi izhod. V večini ugank boste morali sestaviti verigo več reaktorjev, da boste od izhodiščne snovi prišli do končnega rezultata, pri čemer je možnih rešitev ponavadi veliko. Prav ta kreativna svoboda vam bo mnogokrat prinesla zmagoslavne občutke ob lastnih bistroumnih domislicah in unikatnih rešitvah problemov.

Posamezne uganke v celoto povezuje minimalna zgodba, znotraj katere zavzamete delovno mesto vesoljskega kemijskega inženirja. Vsak sklop stopenj vas postavi na nov planet in vam v reaktorski arsenal šenka novo orodje, denimo senzorje za prepoznavanje različnih elementov ali naprave za zlivanje lažjih atomskih jeder v težja. Planet zaključite z zmago v boju s šefom, ki je v resnici samo še ena standardna uganka, le da v njej vaša kemijska industrija služi agresivnejšim namenom. Namesto, da bi morali zgolj proizvesti toliko in toliko plutonija, kar počnete ponavadi, morate v eni od borb denimo z njim napolniti raketo in jo izstreliti v nasprotnika. In to je pravzaprav vse, kar ponuja zgodba v SpaceChemu. Če smo iskreni, jo lahko brez slabe vesti spregledate in igro igrate kot enostavno zaporedje vedno težjih ugank.

Kakor je to običaj pri marsikaterem indie naslovu, je tudi pri SpaceChemu vključevanje igralske skupnosti odlično izvedeno. Po vsaki nalogi vam je predočena statistična analiza, v kateri lahko vidite, kako se vaša rešitev primerja z drugimi – bodisi po hitrosti izvedbe, bodisi po količini uporabljenih gradnikov. Ako vam je uspel nadpovprečen podvig, ga lahko avtomatsko izvozite na YouTube in se hvalisate pred svojimi inženirskimi frendi. S spleta je moč poleg uspehov drugih pobrati še doma narejene uganke in si tako podaljšati čas igranja. Tu pa je tudi na pobudo enega od fanov narejeni peskovniški način, v katerem se lahko izživljate Minecraft style – navdušenci so dosedaj v svojih reaktorjih sestavili marsikaj odbitega - od simulacije križcev in krožcev do interpreterja za programski jezik Brainfuck.

In ko smo že pri Minecraftu, naj omenimo, da se je ena prvih uspešnejših iger avtorja SpaceChema, Zacharyja Bartha, imenovala Infiniminer. Šlo je za prvoosebno rudarsko igro, v kateri ste se prebijali skozi globine računalniško generiranega sveta v iskanju dragocenih materialov. Če vas to slučajno spominja na prej omenjeno megauspešnico, vas občutek prav nič ne vara. Markus Persson, bolje znan kot Notch, je iskreno priznal, da je bil Infiniminer izvorni navdih za razvoj Minecrafta.

Lahko bi še nakladali o simpatičnem soundtracku, ki ga poslušamo v podlagi in je na voljo za brezplačen prenos, pa o skoraj enoglasno pozitivnih recenzijah tako alternativnega kot komercialnega igričarskega novinarstva, ampak naj bo na tem mestu dovolj. Uspeh SpaceChema je sedemčlanski ekipi studia Zachtronics Industries omogočil, da so pustili službe in se v celoti posvetili razvoju iger. Morda jim še sami navržete desetaka in preživite kako noč med reaktorji. Domači računalnik vas pri tem skoraj gotovo ne bo oviral, saj je igra strojno povsem nezahtevna in na voljo za vse tri najpopularnejše operacijske sisteme. Če ste raje na kavču, obstaja tudi tablična izdaja za iOS in Android. Zdaj pa pojdite, dragi poslušalci, in sintetizirajte!