Univerza, to sem jaz

Univerza, to sem jaz

Oddaja
15. 1. 2015 - 12.00

 

Na Univerzi v Ljubljani se pod taktirko rektorja Ivana Svetlika sprejema nov statut. V tokratnem Unikompleksu bomo pregledali osnutek, ki prenavlja in na novo definira nekatera področja študija, zaposlitvenih pogojev akademskega kadra, odločevalske in upravljalske moči ter pristojnosti vodilnih organov Univerze.

 

Statut je temeljni dokument, ki določa delovanje in funkcioniranje univerze. Pri sprejemanju tako pomembnega dokumenta bi od odgovornih pričakovali, da se bodo držali vsaj lastnih pravil. Tako bi moral rektor pred javno razpravo o sprejemanju osnutka statuta najprej dobiti soglasje senata, ki je najvišji strokovni organ univerze. To določa tudi 288. člen obstoječega statuta. A rektor je osnutek statuta poslal direktno v javno razpravo in s tem iz odločanja precej nonšalantno izključil akademske delavce in študente, ki senat sestavljajo.

 

Neupoštevanje senata že  kaže pot k sami vsebini osnutka novega statuta. Manjšanje moči senata pomeni namreč večanje moči in pristojnosti rektorata na področju kvalitete študija - torej podajanja znanja in raziskovanja na univerzi. Novi statut krepi tudi moč upravnega odbora univerze, v katerem sedijo predstavniki gospodarstva in vlade. Na ta način bi se na univerzi primat nevidne roke trga nad strokovnostjo tudi de iure okrepil.

 

Problematično je tudi dejstvo, da se statut sprejema kot dodatek k bolonjski reformi. Namesto njenega problematiziranja in kritičnega ovrednotenja se na področju visokega šolstva nadaljuje z uvajanjem njenih tržnih tendenc. Rektor namreč ne skriva svojih strasti do neoliberalnih ukrepov in univerzo vse bolj vodi kot krizni menedžer.

 

Med bolj problematičnimi je 81. člen statuta, ki izenačuje redni študij z izrednim in tako posredno dopušča možnost šolnin. Izredni študij naj bi namreč tako po obsegu kot zahtevnosti postal enakovreden rednemu, kar pomeni, da bo potekal dopoldne in ne več popoldne in ob koncu tedna. Na mestu je vprašanje, komu bo ta študij namenjen. Izredni študij je namreč prvotno mišljen kot študij ob delu, torej popoldne in ob vikendih. Izenačevanje rednega in izrednega študija lahko pripelje do vse večjega promoviranja in privilegiranja izrednega študija, saj bo le-ta univerzi prinašal denar. Namesto, da bi ga na univerzi začeli postopno ukinjati, bodo poskrbeli za njegov razmah.

 

Modus operandi z vpeljavo izenačevanja izrednega študija podobno kot lanskoletni ZViS v netržno dejavnost uvaja tržno logiko. Posredno lahko zato pade kvaliteta znanja, saj bi v isti predavalnici sedeli študenti z ustreznim znanjem in sposobnostmi ter študenti, ki so za vpis preprosto plačali. Naj samo spomnimo na rektorjevo izjavo izpred nekaj dni, ko je dejal, da se bo univerza s finančnim primanjkljajem soočala z rezanjem vpisnih mest. Seveda obstaja nevarnost, da se bodo mesta za redni študij iz leta v leto manjšala, medtem ko bodo mesta za izredni študij naraščala.

 

Tudi pravice in možnosti študentk in študentov bodo z novim statutom zelo zamejene. Ta namreč neposredno slabša položaj študenta v postopku uveljavljanja njegovih pravic. 99. člen določa, da se nepopolne vloge zavržejo brez poziva za dopolnitev. Najbrž ni treba dodati, da večina študentov ni do podrobnosti seznanjena z vsemi birokratskimi podrobnostmi o njihovi pravilni izpolnitvi. Medtem, ko bodo študentu zavrnili vlogo, mu bo že pretekel rok za njeno dopolnitev. Do sedaj je statut upošteval Zakon o splošnem upravnem postopku, ki je določal, da je v primeru nepopolne vloge stranko treba pozvati, naj jo dopolni.

 

Še bolj bizaren je 104. člen, ki govori o molku organa. Določa namreč, da se vloga študenta šteje za zavrnjeno, če organ o njej ne odloči v 30-ih dneh od vložitve. Birokraciji tako za svojo neučinkovitost ne bo več treba odgovarjatim, še huje, ta nefunkcionalnost bo potisnjena na pleča študentov, saj bodo ti kaznovani za nedelovanje birokratskega aparata.

 

Da si rektor s centralizacijo odločanja znotraj univerze krepi moč, že dlje časa opozarjajo v Visokošolskem sindikatu Slovenije. Prisluhnimo izjavi Gorazda Kovačiča:

 

>> klik na izjavo

 

Klicali smo tudi Neodvisni sindikat delavcev Ljubljanske univerze NSDLU, kjer pa statuta  še niti niso prebrali in zato tudi niso imeli komentarja.

 

Kaj narediti, ko se bodo študentke, študenti in zaposleni na univerzi začeli povezovati in organizirati ter s tem ogrožati moč in neoliberalne namere rektorja? Vprašanje je, če bo študentsko organiziranje, kritično razmišljanje in glas sploh še mogoč. Novi statut namreč s 7. členom predvideva prepoved politične agitacije in propagande. Prav možno je, da je 7. člen napisan na podlagi študentskega nasprotovanja lanskoletnemu predlogu Zakona o visokem šolstvu. Takrat so se proti predlogu ZVIS združili tako študentje kot visokošolski delavci, ki so začeli glasno in kritično razmišljati ter po fakultetah organizirati skupščine in javne razprave.

 

Za mnenje o osnutku smo hoteli povprašati Študentski svet Univerze v Ljubljani, a glede osnutka še niso sprejeli uradnega stališča. Za glas študentov smo nato kontaktirali študentsko društvo Iskra, kjer so ustanovili posebno delovno telo, ki se ukvarja s podrobnim preučevanjem osnutka statuta. Za Iskro Zala Bezlaj:

 

>> klik na izjavo

 

Ko je že toliko govora o avtonomiji univerze, se sprašujemo, kdo je univerza? Univerzo kot institucijo definira njena avtonomija -  samostojno in svobodno naj bi oblikovala študijske in raziskovalne programe, določila habilitacijska merila, odločala o zaposlovanju akademskih kadrov, določala strategijo razvoja in podobno.

 

Kako bo univerza odločala “samostojno”, če je že zdavnaj ponotranjila logiko prostega trga? Še več - katere predstojnik, torej rektor sam, glasno navija za prosti trg in spodbuja predvsem aplikativne znanosti?

 

Rektor je namreč dejanski substanci univerze zamašil usta. Univerza bi morala spodbujati odprto in kritično razpravo, sploh kadar gre za relevantna vprašanja visokošolske in izobraževalne sfere. Za obrazložitev nekaterih členov smo povprašali tudi rektorja, a ker statut še ni dokončen, ni hotel podati odgovora.

 

In če navržemo še nekaj sprememb, ki jih prinaša nov statut. Vsekakor lahko pozdravimo uvajanje volilne pravice pri izbiri rektorja tudi za nepedagoške delavce. A tudi tu se zatakne - osnutek uvaja elektorski način glasovanja in ne neposrednega, kar bi po vsej verjetnosti spremenilo razmerja moči na univerzi. Število izpitnih rokov se iz treh zastonj in treh plačljivih, niža na dva zastonj in dva plačljiva roka. Ta ukrep bo spet najbolj zabolel študente z nižjim socialnim statusom.

 

V oči bode tudi izginuli 212. člen, ki pravi: “V dobo izvolitve v naziv se ne štejejo čas porodniškega, očetovskega ali starševskega dopusta in bolniška odsotnost daljša od enega leta”. Izbris tega člena de facto pomeni ukinjanje porodniškega dopusta v dobi izvolitve v naziv, kar je močno diskriminatorno in seksistično.

 

Za komentar osnutka statuta smo klicali še Ano Belčič, ministrico za študijsko problematiko na ŠOU:

 

>> klik na izjavo

 

Ob vsem tem se iskreno in globoko sprašujemo, ali se rektor sploh zaveda, kaj dejansko počne. Z vpeljavo racionalizacije se univerzo vse bolj komercializira in v sfero javnega vpeljuje tržno logiko, ki počasi odpira vrata privatizaciji in elitizaciji študija.

 

Za sprejem statuta je rektor sprva ciljal na marčevsko sejo, a je zaradi opozorjenih nepravilnosti odločanje sedaj verjetno prestavljeno za nedoločen čas. Naslednja seja senata bo sicer potekala 27. januarja, a njena vsebina še ni določena. Zato pa ste  v sredo 21. januarja ob 20:30 v etru Radiu študent vabljeni k poslušanju  okrogle mize o osnutku novega statuta Univerze, kjer se bodo v živo soočili rektor, ŠSUL, Iskra, VSS in ŠOU.

 

Za konec smo se odpravili še po ljubljanskih fakultetah in študentke in študente povprašali o najbolj perečih členih. Predstavili smo jim nižanje izpitnih rokov, prepoved političnega delovanja, izenačevanje rednega in izrednega študija ter molk organa. Glas ulice je, kot vedno, nizkoten in umazan.

 

>> klik na izjavo

 

Statut zavrača vajenec Tine.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness