Ameriška samooskrba in pešanje mehiškega izvoza

Ameriška samooskrba in pešanje mehiškega izvoza

Oddaja
17. 3. 2016 - 8.15

V Združenih državah Amerike bo minilo 20 let od začetkov legalizacije konoplje, ki jih je leta 1996 sprožila kalifornijska uzakonitev uživanja ganžde v medicinske namene. Za podoben ukrep se je kasneje odločilo še 22 drugih ameriških zveznih držav, 4 med njimi so dovolile tudi rekreativno uživanje trave, skoraj dve dekadi dolgotrajen proces legalizacije gandže, ki sicer še ne dobil potrditve na zvezni ravni, pa je ime dovolj časa, da je pokazal prve učinke. Ti se vse bolj kažejo tudi na področju zmanjšanja nezakonite proizvodnje in trgovine s konopljo, ki je sicer v javnih razpravah eden glavnih argumentov za njeno legalizacijo. 

V začetku marca je več ameriških medijev obelodanilo novico, da je zaseg konoplje na južnozahodni meji z Mehiko dosegel najnižjo točko v zadnjem desetletju. Če so ameriške mejne patrulje še leta 2009 zasegle nekaj več kot 1.800 ton konoplje, je lani v njihove roke padla le še dobra tretjina te količine oziroma 680 ton. Medtem ko je do 2009 zaseg gandže, z izjemo leta 2008, naraščal, pa je od tega, v zadnji dekadi rekordnega leta bolj ali manj padal.

Čeprav Mehika še vedno velja za prvo izvoznico konoplje v ZDA, pa na močno pešanje mehiško-ameriške zelene trgovine kaže še en podatek. Po navedbah sodirektorja Centra za raziskave na področju politike do drog pri think tanku Rand Beaua Kilmerja za Los Angeles Times sta leta 2008 iz Mehike prišli dve tretjini v ZDA zaužite trave, do lani pa je mehiški prispevek pri tem po mnenju  analitika Alejadnra Hopa padel na manj kot tretjino. Čeprav je različna statistika že pregovorno zavajajoča in sama po sebi ne pomeni ničesar, na uspešnost obmejnih organov in zaseg pa vplivajo tudi številni drugi faktorji, je vplivu vse večje dostopnosti gandže v ZDA na nezakonito trgovino in uvoz iz Mehike težko oporekati.

Legalizacija konoplje je v Združenih državah vzela maha v zadnjih letih, v obdobju, ko so ameriške obmejne patrulje v avtomobilskih karoserijah, tovornjakih z dvojnim dnom, tihotapskih kanalih in bolj prefinjenih napravah za tihotapljenje odkrivale čedalje manj trave. Poleg Aljaske, Oregona, Washingtona in seveda Kolorada, ki so dovolili tudi rekreativno uživanje konoplje, so se v tem obdobju številne druge ameriške zvezne države odločile za legalizacijo v zdravstvene namene. Vloga zveznih držav, ki dovoljujejo le uporabo tako imenovane medicinske konoplje, je po mnenju strokovnjakov še vedno ključna, tudi ko gre za nedovoljeno mehiško-ameriško zeleno trgovanje. Obseg tega ob legalnih zmanjšujejo tudi nezakoniti biznisi v državah z dovoljeno konopljo za medicinsko rabo, pri čemer ima prevladujoč vpliv še vedno Kalifornija. Ameriška pionirka pri legalizaciji konoplje za zdravstvene potrebe je še leta 2014 prispevala kar 60 odstotkov vseh zaseženih rastlin v Združenih državah.

Posledice čedalje večje dostopnosti gandže v ZDA čutijo predvsem na jugozahodni strani ameriško-mehiške meje. Mehiške pridelovalce tare padec cen trave, ki je zaradi boljše ponudbe na severu v Mehiki vse manj cenjena. “Še pred dvema letoma je bil kilogram marihuane vreden med 60 in 90 dolarjev, danes dobim zanjo le še od 30 do 40 dolarjev,” je že konec leta 2014 za ameriške medije potožil neimenovan mehiški grower.

Po drugi strani mehiški pridelovalci ameriškim težko konkurirajo tudi s samo kvaliteto konoplje. Kljub temu da skušajo na jugu slediti trendom in zadovoljiti okuse severnega trga, pa s tradicionalno predelavo ne dohajajo razvoju v ZDA, ki predvsem rekreativne uživalce domala na dnevni ravni zalaga z novimi sevi oziroma straini konoplje s praviloma visoko osebnostjo THC-ja. Ali kot situacijo za naše območje iz časov albanke slikovito opiše novinar High Times Magazinea Daniel Vinkovetsky, iz Mehike prihaja večinoma zbita gandža, rjave podobe in polna semen, ki jo kadi le redkokdo.    

Nekateri mehiški pridelovalci konoplje so zaradi upada povpraševanja v Združenih državah kultiviranje vsemogočne travice opustili, spet drugi so v sklopu posebnih sicer precej neuspešnih programov presedlali na gojenje dovoljenih kultur. Veliko pa se jih gandže zaradi tradicije drži še naprej, ker ni drugega, kot je za Los Angeles Times dejal 47-letni pridelovalec iz mehiške zvezdne države Sinaloa.

Zmanjšano povpraševanje po mehiški gandži je posledično udarilo tudi tamkajšnje narko kartele. Ti skušajo zaradi konoplje izpadli dohodek, ponovno sodeč po statistki zasegov, nadomestiti s povečano trgovino drugih drog, predvsem heroina in metamfetamina. Vse spremembe na področju mehiško-ameriške trgovine pa naj bi prinesle še en preobrat. Po navedbah ameriške Agencije za droge, krajše DEA, naj bi vse več gandže potovalo v obratni smeri, iz ZDA v Mehiko, s severa proti jugu.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness