V skupni mednarodni politiki do konoplje se po več desetletjih nakazujejo premiki, Svetovna zdravstvena organizacija z angleško (WHO) je namreč v januarju predlagala spremembe pri razvrstitvi kanabisa, njegovih učinkovin in nekaterih substanc na osnovi kanabinoidov znotraj Enotne konvencije Združenih narodov o mamilih. Pričakovan predlog tako večina stroke kot nevladnih organizacij pozdravlja, redki kritiki, ki so pričakovali korenitejše spremembe, pa opozarjajo, da WHO-jeva priporočila na področju medicinske uporabo konoplje ne prinašajo veliko novega.

Pot k predlagani reklasifikaciji kanabisa ter nekaterih z njim povezanih učinkovin in snovi je bila tlakovana konec minulega leta. Na 41. srečanju je WHO-jev Strokovni odbor za odvisnost od drog (ECDD) v Ženevi med 12. in 16. novembrom zaključil z analizo zdravilnih potencialov konoplje in njenih substanc ter z njimi povezanih tveganj. Šlo je za prvo celovito revizijo dognanj na področju konoplje po letu 1961 in oblikovanju Enotne konvencije Združenih narodov o mamilih, ki je na globalni ravni regulirala uporabo konoplje oziroma kanabisa kot konopljinega socveta in njegovih ekstraktov. ECDD je v končnem poročilu izpostavil tako tveganja, ki jih kanabis in z njim povezane snovi predstavljajo za javno zdravje, kot tudi njihov potencial za zdravstveno uporabo. Zaradi slednjega je Strokovni odbor za odvisnost od drog Komisiji Združenih narodov za droge (CND) priporočil bolj racionalen mednarodni nadzor, ki bo omogočil preprečitev omenjenih tveganj in hkrati zagotovil, da bodo farmacevtski pripravki na osnovi kanabinoidov na voljo za medicinsko uporabo.

Po splošnih novembrskih priporočilih je konec januarja sledil že decembra pričakovan konkretnejši predlog Svetovne zdravstvene organizacije za spremembo položaja kanabisa in njegovih učinkovin med nadzorovanimi snovmi v Enotni konvenciji o mamilih. Predlagane spremembe se dotikajo konopljinega socveta oziroma kanabisa, negove smole, ekstraktov, THC-ja, dronabinola in farmacevtskih pripravkov na osnovi kanabinoidov. Kako bi bila njihova razvrstitev videti po reklasifikaciji, na kratko povzame Tomaž Koren iz organizacije konoplja.org, ki sicer splošnega navdušenja nad predlogom WHO ne deli.  

izjava

Kanabis, ki v enotni konvenciji označuje cvetonosne in plodonosne vršičke rastline, iz katerih smola ni bila iztisnjena, se v Enotni konvenciji Združenih narodov o mamilih iz leta 1961 nahaja v prvi in četrti skupini nadzorovanih snovi. Slednja velja za najbolj restriktivno skupino, v kateri se nahajajo snovi, ki so sicer že v prvi skupini, a predstavljajo veliko tveganje za javno zdravje in so podvržene najstrožjemu nadzoru, njihova uporaba, v glavnem za raziskovalne namene, pa je močno omejena. WHO predlaga, da se kanabis, podobno kot kanabisova smola, umakne iz četrte skupine, ne pa tudi iz prve. Zanjo sicer veljajo manjše omejitve, snovi v njej so namenjene medicinski in znanstveni uporabi, zaradi možnosti zlorab pa so kljub kljub temu podvržene strogemu nadzoru. Mnogi so mnenja, da kanabis vanjo ne sodi, zato so pričakovali, da bo odstranjen iz seznama nadzorovanih snovi.

Tomaž Koren ob tem opozarja, da bi bila deregulacija kanabisa brez pomena, če bi pri tem na seznamu nadzorovanih snovi ostal THC. Ta bi se po predlogu Svetovne zdravstvene organizacije z vsemi svojimi izomeri združil v prvi skupini Enotne konvencije o mamilih iz leta 1961, iz Konvencije o psihotropnih substancah iz leta 1971, kjer se nahaja v drugi skupini, pa bi bil izbrisan. Enako velja tudi za dronabinol, čisto obliko Δ⁹ -tetrahidrokanabinola brez njegovih izomerov.  

izjava

Svetovna zdravstvena organizacija predlaga tudi regulacijo farmacevtskih pripravkov na osnovi kanabinoidov. Zdravila, kot sta denimo Sativex ali Marinol, bi se nahajala v tretji skupini.

izjava

V preteklosti so se pojavile težnje tudi po regulaciji učinkovine CBD, a je Strokovni odbor za odvisnost od drog po kritični presoji že junija lani na svojem 40. srečanju sklenil, da za to ni potrebe, saj ne predstavlja zdravstvenih tveganj in nevarnosti za zlorabe. Odločitev se odraža tudi v aktualnem predlogu WHO-ja, kjer je ponovno izpostavljeno, da ni razlogov za uvrstitev kanabidiola na seznam nadzorovanih snovi, in dodana opomba, da enako velja za vse pripravke, ki vsebujejo manj kot 0,2 odstotka THC-ja. WHO pa v predlogu iz prve skupine izloča tudi ekstrakte in tinkture kanabisa, saj ti vključujejo različne pripravke z različno vsebnostjo THC-ja, mnogi od njih pa niso psihoaktivni.

Do premikov v skupni mednarodni obravnavi konoplje in njenih učinkovin, če bo do njih zaradi nasprotovanj mehčanju prohibicijske politike nenaklonjenih držav, kot sta Rusija in Kitajska, sploh prišlo, bo verjetno preteklo še kar nekaj časa. Spremembe mora sprejeti Komisija Združenih narodov za droge, podpreti jih mora najmanj 53 njenih članic. Po napovedih utegne komisija o predlogu odločati že na marčevskem srečanju, a obstaja precej verjetna možnost, da se bo politično odločanje in glasovanje, tudi zato ker je WHO s priporočili prišla na dan nekoliko kasneje, kot je bilo pričakovati, zavleklo.