Za razliko od vtisa, ki ga ima marsikdo, vstajniško gibanje ni samo naslednja vstaja, ki bo devetega marca v Ljubljani, temveč je mnogo več od tega. Že v prejšnji oddaji smo poročali o koraku naprej, ki ga delajo vstajniki in vstajnice v Mariboru z organizacijo četrtnih zborov. Ti so že v polnem teku, danes se denimo prvič dobijo prebivalci četrti Studenec. Več o mariborskem eksperimentalnem procesu samoorganiziranja na ravni četrtnih skupnosti kdaj drugič, lahko pa že rečemo, da enkrat več to uporno mesto stopa v prvih vrstah ustvarjanja novih uporniških praks.

Toda vstaja kot proces izgradnje novih političnih struktur živi tudi drugje. V Kopru je bila tako prvega marca že druga primorska vstajniška skupščina. Posebej lahko ponovno izpostavimo boj samoorganiziranih delavcev iz Luke Koper, ki so vseskozi dejavni tudi znotraj vstajniških aktivnosti. Ti jasno zavračajo ponovno obujene načrte oblasti po privatizaciji luke, saj bi ta že na kratek rok nažrla delavske pravice, ki so bile izborjene v zadnjih letih. To pa bi seveda negativno vplivalo na celotno skupnost, ki bi jo še bolj podvrgla težki roki mafijske sprege med kapitalom in političnimi elitami.

Tako kot na Obali, je vstajniško gibanje živo tudi v Zasavju. Prejšnji četrtek je tako prinesel še enega izmed odprtih vstajniških prostorov. Tokrat v Mladinskem centru v Zagorju, kjer so lokalni aktivisti pripravili odprto razpravo z naslovom Ko zmanjka granitnih kock. Po uvodnem skupnem analiziranju stanja v regiji, se je debata hitro premaknila v strateško načrtovanje Zasavske vstaje. Organizacija le-te, katere kratkoročni cilji so priprava protesta in skupščine, se nadaljuje že danes, torej v četrtek, ponovno v Mladinskem centru Zagorje, z drugim krogom razprave. Vse to so spodbudne informacije, ki obetajo, da se tudi v času, ko je bila na eni strani politična elita v skrbi za ohranitev lastne oblasti prisiljena v kozmetične rošade, na drugi pa je marsikdo mnenja, da edina pot naprej vodi skozi oblikovanje hierarhičnih strankarskih struktur, porajajo tudi drugačne politične prakse. Pred naslednjo ljubljansko vstajo se je dobro spomniti, da se marsikaj dogaja tudi po drugih mestih ter da se vstaja ni začela v Ljubljani in se tukaj tudi ne bo končala.

Medtem so v parlamentu brez glasu proti sprejeli spremembo delavske zakonodaje. Lahko si mislimo, da ne prinaša nič dobrega za nikogar od nas delavcev brez prihodnosti. Ne glede na kozmetiko mešanja vladnih kart, je političen razred enkrat več potrdil svojo esencialno enostnost, ko gre za svojo vkopanost na drugo stran razrednega boja. Prav zato geslo dneva še vedno ostaja “Ne diskriminiramo - vsi ste gotovi!”

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Iz mednarodnih aren razrednega boja gremo tokrat spet na bližnjo Hrvaško. Iniciativa Occupy Croatia je za prejšnji petek pozvala k splošnim protestom proti nadaljevanju kapitalističnega nasilja. Na poziv so se odzvali v številnih mestih po celi državi. Kakor smo že vajeni tudi tokrat psi čuvaji vladajočega razreda niso mirovali: v Reki so brutalno napadli naše tovariše zgolj zato, ker slednji ne nameravajo več molče prenašati kapitalističnega nasilja. Več o dnevu akcij in policijskem nasilju sicer v intervjuju s tovarišem iz Mreže anarhosindikalistov MASA.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Danes ob 18:00 bo v Infoshopu v okviru programa Rdeče zore predvajan film režiserke Susan Chen [Čen] Lesbian factory . V Črni luknji pa smo pripravili tudi intervju z eno do soustvarjalk filma Jingru [Džingru], aktivistko iz Taibeja. Jingru je aktivna v nevladni organizaciji TIWA [tiva] Taiwan International Workers Asociation, ki nudi pomoč in svetovanje migrantom, ki delajo na Tajvanu. Na kratko nam bo predstavila film in situacijo, v kateri so migranti na Tajvanu.

Da bi razumeli kontekst filma je potrebno povedati tudi nekaj o situaciji migrantov na Tajvanu. Jingru nam bo razložila kdo so migranti od kod prihajajo, kakšno delo opravljajo in kakšne so razlike med delavci, ki delajo kot beli ovratniki in tistimi, ki delajo kot modri ovratniki.

Modri ovratniki nimajo pravice izbire delodajalca in so tekom delovnega obdobja vezani na enega delodajalca, vendar znotraj te skupine delavcev obstaja še nadaljnja diskriminacija med delavci in delavkami, ki delajo v industrijskih panogah in delavkami, ki opravljajo gospodinjska dela.

Ker o izbiri delodajalca ponavadi odločajo agencije in ne migrantski delavci sami, to še bolj otežuje njihova življenja.

Zaradi močnejše integracije med tajvanskim in kitajskim gospodarstvom se zaradi krize hitro poslabšujejo pogoji dela za migrante.

Pogovor, ki ste ga pravkar slišali je tudi vabilo na serijo projekcij in predstavitev na tematiko migrantskega dela v Vzhodni Aziji, ki bodo v naslednjih mesecih potekale v Infoshoupu in Socialnem centru Rog, ter projekcijo filma Lesbian factory, ki se bo zgodila danes, ob 18h v sklopu festivala Rdeče zore v A-Infoshopu na Metelkovi.

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Četrta ljudska vstaja se bo zgodila v spremenjenem političnem kontekstu. Politična kasta se v teh dneh reorganizira. Namen manevrov nosilcev uzurpirane politične moči je jasen: ponovno umiriti in splaviti že dodobra razmajano in preluknjano barko predstavniške politike. Zato skušajo vzpostaviti novo vladajočo večino, ki daje kozmetične odgovore na zahteve z ulic. Od navideznega umika najbolj izpostavljenih koruptivnih politikov, do dvorjenj posameznim delom civilne družbe, ki sicer sodelujejo v vstajah. Cilj je razdeliti vstajnike in demobilizirati manj radikalne.



Družben kontekst, v katerem se bo zgodila vstaja, ostaja nespremenjen. Večina proizvajalcev družbenega bogastva ostaja brez družbene moči in zato tudi brez politične oblasti. Javnost oziroma družbeni konsenz, ki ga proizvajajo korporacijski in državni mediji, je od začetka vstaj agresivno strukturiral in omejeval možnosti mišljenja in delovanja v vstajah. In številne je zapeljalo nagovarjanje k temu, da se vstaje organizirajo v stranke, zapustijo ulice in stopijo na parlamentarni parket. Mediji so uspeli vsiliti zgodbo, da je izvor problema njegova rešitev. Da je uzurpacija in akumulacija moči v obliki predstavništva rešitev za uzurpacijo in akumulacijo moči v ekonomiji in družbi. Ker danes vidimo, da je agenda predčasnih volitev in novih strank slepa ulica, je čas, da potegnemo naslednji sklep: O predstavništvu se ne pogovarja, predstavništvo se razsuva! Z generiranjem družbene in s tem politične moči.

Čas je, da v okviru vstaj odpremo prostore generiranja družbene moči. Namreč, niti kapital niti država ne zagotavljata okvirjev svobodne rasti moči vsakogar. Ker sta sili uzurpacije moči, njene akumulacije, gospostva nad mnogoterimi, ki ga poganja ravno njihovo delo in trpljenje. Diskusija o neposredni demokraciji zato ni samo diskusija o kanalih ljudske participacije pri sprejemanju političnih odločitev v okviru obstoječega političnega sistema. Diskusija o neposredni demokraciji je predvsem diskusija o demokratizaciji vseh sfer družbenega življenja, tako na ravni produkcije kot reprodukcije. Namreč, le takšna demokratizacija bo zaustavila uzurpacijo moči, generirala družbeno in politično moč izkoriščane večine ter omogočila deblokado stremljenj generacije. In to ni ideološki govor, danes je to nuja in edini način za to, da ponovno odkrijemo pojem prihodnosti.

Sobota je priložnost, da začnemo to diskusijo. Da začnemo govoriti o pomembnih stvareh, kot so, kako se naj organizira izkoriščana večina, da bo lahko zadovoljevala svoje potrebe in da bo afirmirala svoje želje in stremljenja. Danes imamo dovolj znanja, če ga le iztrgamo privatizaciji, imamo dovolj resursov, če le začnemo razlaščati razlaščevalce, da zapustimo družbo brezperspektvnosti in banalnosti ter zgradimo družbo polnega življenja vseh. Rabimo še pogum in radikalno odločitev.

Združeno ljudstvo ne bo nikoli premagano!

Za konec tokratne Črne luknje pa naj vse še enkrat povabimo, da se na sobotni vstaji pridružite antikapitalističnemu bloku. Navajamo iz poziva: “Naša vstaja je bila do zdaj močna, ker je bila mnogotera v svojih krikih, narečjih, metodah in zahtevah, v katerih sporočamo, da imamo dovolj. Dovolj smo imeli Janše, dovolj imamo Bratuškove. Dovolj vseh tistih, ki nas izkoriščajo, nam vladajo, ukazujejo in jemljejo kreativne potenciale ter življenja. Skupaj s tovarišicami in tovariši po svetu gradimo transnacionalne mreže, ki spodjedajo politiko zategovanja pasu, ki nam jih vsiljuje politična in kapitalistična elita. Proti kapitalističnemu opustošenju gradimo solidarnost in upor!”

Se vidimo torej v soboto ob petnajsti uri pri sidru. Ni še gotovo!