V socialnem centru Rog je v torek, 8. januarja, potekala 2. odprta vstajniška skupščina. V času splošnega družbenega brbotanja smo jo vstajniki sklicali z namenom komunikacije, ki bi segla onkraj osnovnih iniciativ, ter povezovanja raznolikih vstajniških praks v realno politično moč, ki bi ne samo zrušila obstoječo vlado, temveč tukaj in zdaj odprla prostor za realizacijo neodtujenih oblik družbenega življenja in produkcije. Skupščine se je udeležilo okoli 100 ljudi. To potrjuje osnovno lekcijo vstaje o tem, da imajo ljudje v teh nemirnih časih neskončno potrebo, da bi iz oči v oči komunicirali o svojih življenjskih pogojih in praksah upora. Diskusija je spontano meandrirala med številnimi temami, prevladujoč občutek pa je bil, da skupščine ne razumemo kot prostora za oblikovanje skupnih zahtev, temveč predvsem kot prostor, v katerem lahko različne iniciative in posamezniki delijo informacije o tem, katerim vstajniškim praksam se posvečajo. Ena od močnih tem je bila “kaj udeleženci in udeleženke pričakujemo” od te in ostalih skupščin. Govorke in govorci so poudarjali, da si želijo dolgoživosti, da bi skupščine krepile vstaje in da bi preko njih gradili medsebojno zaupanje in s tem odločnost. Močna je bila tudi želja po tem, da iz vstaje ne bi izključevali nobenih praks, niti tistih, ki se nekaterim zdijo bolj konfrontacijske in jih oblast in njej poslušni moralisti označujejo za nasilje. Prav kratka in zgoščena diskusija o tem, zakaj pisanje manifestov in zahtev ter ustanavljanje odborov ne bodo dovolj, je bila drugi močan fokus diskusije. Dosedanji potek vstaj je potrdil, da moč spreminjanja družbe leži ravno v enotnosti in solidarnosti tudi s tistimi vstajniki, ki se odločajo za prakse, ki gredo onkraj tistih, ki jih predpisuje policija. Tema je pogosto naporna, tokrat pa je bil občutek, da smo imeli vsi nekaj od tega. Delimo namreč ugotovitev, da se elite ne bodo poslovile same, treba jih bo odnesti vun, to pa pomeni, da moramo znotraj vstaje razviti metode resničnega pritiska, ne pa normalizirati in karnevalizirati upor. Nedvomno pa je vprašanje konfrontacijskih oblik nepokorščine tema, ki ostaja na dnevnem redu ter se ji je treba v tovariškem in odprtem duhu resno posvetiti tudi v prihodnje. Skupščina je uspešno opravila vlogo informiranja o načrtih ter o priložnostih za vključitev v proces. Različne iniciative so povedale, kdaj in kje se zberejo v petek, kakšen je plan ter kako se jim je mogoče priključiti. Protestival, laboratorij ulične konfrontacije, brezplačna pravna pomoč in seveda naš in vaš najljubši antikapitalistični blok. Ob robu so se po skupščini spontano odvili še kratki sestanki nekaterih afinitetnih skupin, ki so se tekom skupščine ad hoc vzpostavile okoli nekaterih predlogov. O njihovi vsebini bo več jasno na ulicah v prihodnjih dneh. Med skupščino in po njej so se izmenjali številni e-maili, telefonske številke in naslovi spletnih strani. Samoorganizacija je zaživela v praksi. Druga vstajniška skupščina se je zaključila v pozitivnem vzdušju, predvsem pa s spoznanjem, da vsi skupaj potrebujemo tovrstne prostore komunikacije in povezovanja. Nič ne kaže, da se bo obdobje nemirov kmalu zaključilo, zato se nedvomno kmalu spet vidimo na naslednji vstajniški skupščini. Pred tem pa seveda na ulicah. ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Nezadovoljstvo s trenutnim stanjem med ljudstvom podalpskega zakotja še vedno tli in lahko kadar koli zaneti nov požar. V ponedeljek se je zgodila že 5. mariborska vstaja, jutri pa se ima v Ljubljani odviti 2. vseslovenska ljudska vstaja. Zbirno mesto je tradicionalno, torej Kongresni trg, ura pričetka pa nekoliko bolj prijazna tistemu delu delovnega ljudstva, ki se še vedno med osmo in četrto udinja za svojo mezdo. Zbor bo tokrat ob 16.30 na Kongresnem trgu. Udeležbo napovedujejo umetniki s kulturnim programom, med drugim z lutkovno predstavo za otroke, antikapitalistični blok pa se dobi na Kongresnem trgu pri sidru.