7 KOMUNIST V SVOJI ORGANIZACIJI (2/2)

Neki voditelj ZK je pred leti predaval o organizaciji. Tako je razvijal misel: Tista mirna, tiha tovarišica, ki na sestanku sedi v zadnji vrsti in nikoli ne črhne besedice, je seveda tudi naša. Takšna je zaradi svojega temperamenta ... Na delovnem mestu je pridna, podpira vedno naše dobre odločitve, plačuje članarino. Tudi takšne potrebujemo. Tudi takšni so dragoceni ...

Mogoče bi lahko razpredal misel še naprej – na primer v to smer: Tej tovarišice, ki bi utegnila drugače imeti občutje nemoči oziroma osamljenosti v delovnem okolju, daje članstvo v organizaciji zavest o tem, da je v slogi moč in ključ do uspehov. Prav osnovna organizacija, ta bazična celica političnega življenja in delovanja komunistov, je lahko za človeka pomembna opora v njegovi aktivnosti, lahko pa – napak koncipirana – predstavlja celo oviro pri izvajanju te ali one naloge; lahko ga navdaja z zaupanjem, z delovno vnemo, ali pa ga peha v brezbrižnost, češ, saj tako ničesar ne moremo in ne znamo pošteno opraviti.

Organizacija so ljudje – ali živi, dostopni, pripravljeni za tveganje, zainteresirani, misleči ali pa zaprti vase, nezainteresirani, topi. Mogoče bi bilo treba le malo domiselnosti, kakšen posrečen organizacijski poseg – in stvari bi se pričele obračati na bolje ...

Kaže, da ne bi mogla biti slaba takšna organizacija ZK, ki bi zavestno, sistematično poskušala izkoristiti za svoje delovanje posebna zanimanja, znanja, sposobnosti vseh svojih posameznih članov... Temu »leži« to, drugemu ono ... Mogoče pri vsakem človeku ni enako lahko uotoviti njegovega daru; bržkone tudi ni preprosto ustvariti razmer za uresničitev tako različnih interesov, nadarjenosti, smotrov ...

»Notranje rezerve« v ZK pa moramo vendarle iskati tudi tako, da poskušamo bolj domiselno angažirati članstvo v organizacijah, da v njih sproščeno ustvarjalnost postavljamo kar najbolj v službo produktivnosti, realnega napredovanja.

Še pripomba, ki zadeva metodologijo političnega dela: Izhodišče za programiranje dela osnovnih organizacij morajo biti kar najbolj kvalitetne ugotovitve o članstvu v njih. Torej: človek naj bo merilo in vodilo. Pa nobenega birokratskega formalizma.

Novi član ZK ne sme le pasivno čakati na to, kako ga bo organizacija angažirala in kaj mu bo ponudila; ima tudi pravico kaj zahtevati in dolžnost sam kaj ponuditi. Pobude novih članov lahko osvežijo osnovno organizacijo. Različni dejavniki bi morali konkretno usposabljati in spodbujati mlade v tej smeri, da njihovo prilagajanje organizacijam, vživljanje vanje ne bi bilo pretežno trpno, temveč predvsem dejavno. To ustreza tudi temeljni podmeni organiziranosti ZK – socialistični samoupravni principialnosti, ki jo je potrebno kar najbolj dosledno uveljavljati v obojestranskem razmerju osebnosti in kolektiva, člana ZK in njegove osnovne organizacije.

Sicer pa je osnovna organizacija nekakšen svet v malem. Ta svet pozna vse mogoče razlike, napetosti, nasprotja in konflikte. Niti malo ni idiličen, razen če je ta idilika zlagana, predvsem vnanja birokratska »urejenost« ali pa drubna absolutna monarhija kake male, toda vsemogočne avtoritete. Pestrost, mnoštvo, neenotnosti, razhajanja – vse to sodi k normalnemu življenju, k normalnemu delovanju komunistov in moti ter vznemirja le dogmatično neživljenjsko birokratsko zavest. Pluralizem interesov samoupravne družbe se lahko v vsakdanjosti izraža na nešteto načinov.

* * *

Duhovna misel dneva je rubrika, v kateri bomo vsak ponedeljek in petek opoldne od 3. maja do 7. oktobra v obliki radijskega podlistka predvajali košček političnega priročnika Komunistovo dejanje in misel – dostopen in pregleden, a nikakor površen učbenik za vsakodnevno politično delovanje.

Knjigo je leta 1981 izdala politična šola Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Napisal jo je pokojni Vladimir Sruk, humanist in družboslovec ter zaslužni profesor Univerze v Mariboru.

Priročnik Komunistovo dejanje in misel je dokument časa, ko je slovenski narod živel v drugačnem sistemu z drugačnimi izobraževalnimi institucijami in vsebinami. Odtlej se je naš politično-ekonomski položaj v svetu drastično spremenil, znanje predhodnih generacij pa nam je nedostopno in zakrito.

Čeprav smo iztrgani iz lastne zgodovine, so priročniki, kot je Komunistovo dejanje in misel, tudi danes lahko vodilo naprednim posameznikom, ki morajo v svojem delovanju in mišljenju zasledovati najvišje vrednote človečnosti in kolektivnosti.