4 URESNIČEVANJE KOMUNIZMA

Cilj in temeljna osmislitev komunizma je za jugoslovanske komuniste predvsem tista znana Marxova in Engelsova iz Nemške ideologije:

»Komunizem za nas ni stanje, ki naj bo vzpostavljeno, ideal, po katerem naj se ravna resničnost. S komunizmom poimenujemo resnično gibanje, ki odpravlja zdajšnje stanje. Pogoji tega gibanja se podajajo iz zdaj obstoječih predpostavk.«

To pojmovanje komunizma je bolj aktualistično kot teleološko. Komunizma je predvsem toliko, kolikor ga izhaja iz revolucionarne aktivnosti sedaj in tukaj. Za razodtujevanje gre, za resnično osvobajanje delovnih ljudi v procesu razvijanja socialistične samoupravne demokracije.

Komunist, če to zares je, vztrajno ustvarjalno deluje za uresničitev komunizma, komunistične brezrazredne družbe, komunističnih humanih odnosov med ljudmi. Komunist se mora zavedati, da smo daleč od optimalne uresničitve komunizma. Medtem ko je na svetu nasploh zelo malo odnosov, ki bi ustrezali Marxovi zamisli svobodne samoupravne asociacije proizvajalcev, pa je tudi naš socialistični samoupravni sistem še v mnogočem nedodelan, izpostavljen različnim negativnim tendencam, še posebej tehnobirokratskim.

Če govorimo o uresničevanju komunizma, tudi ni potrebno misliti le na oblikovanje novih medčloveških in družbenih odnosov ter na uresničevanje novih prvin družbenosti in vrednot, ustrezajočih brezrazredni svobodni asociaciji. Komunist sicer gleda v prihodnost, toda največji del njegovega zanimanja, njegove pozornosti je priklenjen na neposredne, aktualne naloge – na materialno in duhovno prozivodnjo, na vse tisto veliko in drobno delo, ki ga je potrebno občasno ali stalno opravljati, da bi družba lahko normalno živela in se razvijala. Komunist dela za danes in za jutri, v vsakdanjosti deluje za družbeno-zgodovinsko napredovanje.

LITERATURA:

K. Marx – F. Engels, Izbrana dela, II., CZ, 1971, str. 41

V. Sruk, Nazorska vprašanja, ZO, 1980, str. 173–176

* * *

Duhovna misel dneva je rubrika, v kateri bomo vsak ponedeljek in petek opoldne od 3. maja do 7. oktobra v obliki radijskega podlistka predvajali košček političnega priročnika Komunistovo dejanje in misel – dostopen in pregleden, a nikakor površen učbenik za vsakodnevno politično delovanje.

Knjigo je leta 1981 izdala politična šola Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Napisal jo je pokojni Vladimir Sruk, humanist in družboslovec ter zaslužni profesor Univerze v Mariboru.

Priročnik Komunistovo dejanje in misel je dokument časa, ko je slovenski narod živel v drugačnem sistemu z drugačnimi izobraževalnimi institucijami in vsebinami. Odtlej se je naš politično-ekonomski položaj v svetu drastično spremenil, znanje predhodnih generacij pa nam je nedostopno in zakrito.

Čeprav smo iztrgani iz lastne zgodovine, so priročniki, kot je Komunistovo dejanje in misel, tudi danes lahko vodilo naprednim posameznikom, ki morajo v svojem delovanju in mišljenju zasledovati najvišje vrednote človečnosti in kolektivnosti.