PREJŠNJE POGLAVJE

20. ZKJ V MEDNARODNEM DELAVSKEM, SOCIALISTIČNEM, KOMUNISTIČNEM, ANTIKOLONIALNEM IN ANTIIMPERIALISTIČNEM GIBANJU TER NEKATERI PROBLEMI NAŠEGA KOMUNICIRANJA S SVETOM

Prvi del tega nenavadnega naslova posredno opozarja na heterogenost in mnoštvo progresivnih in revolucionarnih (včasih žal navidezno naprednih in navidezno revolucionarnih) dejavnikov v današnjem svetu. ZKJ stopa v mednarodno politično areno brez predsodkov – z veliko volje do pogovorov, stikov, sodelovanj.

Kar je v SFRJ v ZN, v gibanju neuvrščenih in v svetovni skupnosti držav nasploh, je ZKJ med tako ali drugače progresivnimi gibanji, organizacijami, strankami. Pobudnica dialogov. Dosledna pobudnica objektivnosti, nepristranosti v razmerju do ekonomskih, političnih in vojaških blokov. Nedvomno napreden dejavnik. Politična sila, vedno pripravljena podpreti pravično, humano stvar ...

ZKJ vodi dialog s številnimi socialističnimi in podobnimi gibanji in organizacijami v neuvrščenih deželah. Zna najti jezik za komuniciranje s socialisti v razvitih deželah. Stalno sodeluje s komunističnimi in delavskimi partijami dežel, ki so tesneje povezane s SZ in seveda s samo KP SZ. V zadnjih letih so postali izjemno tesni in prijateljski odnosi ZKJ z veliko KP Kitajske, z evrokomunističnimi partijami, s korejskimi in romunskimi komunisti. ZKJ je neštetokrat dokazala, da je vedno pripravljena pomagati gibanjem v deželah, ki se šele bojujejo za nacionalno osamosvojitev; tako smo nesebično podpirali narodnoosvobodilne vojne, antikolonialne in ljudske revolucije v Alžiriji, v Vietnamu, v Palestini, na Kubi, v Mozambiku, v Zimbabveju, v Angoli in drugod ... Ugotavljanje skupnih interesov; usklajevanje sodelovanja za mir in napredek; nobenega sektaštva; nobenega povezovanja z enimi proti drugim ...

Seveda se mora članstvo ZK zaradi takšne usmeritve in dejavnosti ustrezno izobraževati in vzgajati. Naš komunist ni enostransko indoktriniran, da bi potem svoje (oziroma naše) nazore vsiljeval drugim. V številnih stikih z različnimi predstavniki, delegacijami, voditelji ali kar s posamezniki ob naključnih srečanjih, so stališča jugoslovanskih komunistov dialoška, tolerantna, odprta. Široko znanje o drugih deželah, o njihovih značilnostih, kulturah je tako za komunista neogibno (navsezadnje je od znanj in aktivnosti komunistov v veliki meri odvisna tista realna množična »baza« podružbljanja zunanjepolitične dejavnosti, kar ni močno pomembno le z ožjega političnega vidika, temveč tudi s stališča gospodarskega povezovanja in sodelovanja).

V stikih in sodelovanjih morajo priti do izraza naš interes, naša zanimanja za možnosti, izkušnje, stališča in spoznanja drugih. Odnos lastne samozadostnosti in samozadovoljstva pomeni imeti zavezane oči in zamašena ušesa. Če se nimamo kje kaj določenega naučiti, kaj spoznati, kaj konkretnega doseči, je veliko vprašanje, če ni škoda sredstev, ki jih kakršnikoli stiki, obiski, popotovanja, sodelovanja, ipd. zahtevajo. Hoditi kam, da bi »pokazali sebe in videli druge«, da bi opravili kako abstraktno, najsplošnejšo »izmenjavo informacij«, najbrž ni opravičljivo. Splošna pojasnila javnosti o »koristnosti« tega ali onega stika, te ali one udeležbe (na katerikoli ravni) morajo zamenjati konkretne navedbe, celovite informacije; to sodi k normalnemu političnemu procesu. Procesije ljudi, ki venomer hodijo, ne da bi javnost prav vedela zakaj, je potrebno pošteno razredčiti, tisti pa, ki kam gredo, naj se stoodstotno zavedajo odgovornosti za povsem konkretno nalogo, za povsem konkretna sredstva ... Brez stalne angažiranosti, odgovornosti in discipline komunistov ne more biti bistvenega izboljšanja stanja; vse tiste nepravilnosti, ki se dolga leta ponavljajo v naši zunanji trgovini in v različnih drugih dejavnostih, je potrebno dosledno javno kritično obravnavati in v vsakem konkretnem primeru uveljaviti individualno odgovornost. Skratka, vsakršno komuniciranje s svetom je najodgovornejša politična dejavnost; tu ne more in ne sme biti familiarnosti, neracionalnosti, veselega nereda.

Za konec še o neki slabosti občil (in ne samo občil) ... Včasih ima človek ob branju ali poslušanju kakšnih sporočil o naši državi v svetu vtis, kot da se ves svet vrti skoraj izključno samo okoli nas ... Gotovo nimamo posebnih razlogov, da bi podcenjevali svojo vlogo in svoje možnosti v svetu, v mednarodni skupnosti. Toda prav tako nimamo nobenih razlogov, da bi nekritično, bahaško pisali o sebi, pretirano poveličevali svoje uspehe (od gospodarstva do športa, od politike do kulture). Takšna propagandna aktivnost polagoma preneha spodbujati za dejavnost, za napore, in postane utrudljiva, mučna za realno in kritično misleče ljudi; kar pa zadeva učinek takšnih sporočil na manj razgledane in manj usposobljene občane, ga je mogoče oceniti kot grobo dezinformiranje in zavajanje – brez razloga in brez kakršnekoli koristi za kogarkoli ... Člani ZK morajo vplivati na dejavnike informiranja, političnega usposabljanja in izobraževanja, da bodo ti stalno skrbeli za objektivno, poglobljeno informiranje javnosti o položaju in odnosih v svetu. Vsak komunist naj bi se zavedal tudi pomena lastne aktivnosti – v vsakedanjem občevanju z drugimi ljudmi.

Svet je danes neverjetno majhen; kar naenkrat se znajdemo v tej ali oni situaciji, ki je že mednarodno relevantna ... Za to dodatno vlogo občanov sveta je potrebno dozoreti; brez sistematičnih naporov tudi tu ne more iti.

NASLEDNJE POGLAVJE

* * *

Duhovna misel dneva je rubrika, v kateri bomo vsak ponedeljek in petek opoldne od 3. maja do 7. oktobra v obliki radijskega podlistka predvajali košček političnega priročnika Komunistovo dejanje in misel – dostopen in pregleden, a nikakor površen učbenik za vsakodnevno politično delovanje.

Knjigo je leta 1981 izdala politična šola Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Napisal jo je pokojni Vladimir Sruk, humanist in družboslovec ter zaslužni profesor Univerze v Mariboru.

Priročnik Komunistovo dejanje in misel je dokument časa, ko je slovenski narod živel v drugačnem sistemu z drugačnimi izobraževalnimi institucijami in vsebinami. Odtlej se je naš politično-ekonomski položaj v svetu drastično spremenil, znanje predhodnih generacij pa nam je nedostopno in zakrito.

Čeprav smo iztrgani iz lastne zgodovine, so priročniki, kot je Komunistovo dejanje in misel, tudi danes lahko vodilo naprednim posameznikom, ki morajo v svojem delovanju in mišljenju zasledovati najvišje vrednote človečnosti in kolektivnosti.