PREJŠNJE POGLAVJE

21. NEUVRŠČENOST IN KOMUNIZEM (1/2)

Sodobni sistemi, sredstva in načini komuniciranja, informiranja in transporta so zmanjšali in nekako poenotili svet. Skoraj ni dežele, ki ne bi bila tako ali drugače (gospodarsko politično, vojaškostrateško ali kako drugače) pritegnjena v mednarodne oziroma meddržavne odnose kot enakopravni partner, izkoriščevalec ali izkoriščanec, kot dejavnik večanja ali zmanjševanja napetosti, kot nosilec agresivne ali pa miroljubne politike, kot protagonist revolucije, napredovanja ali pa kontrarevolucije ter konservatizma ... Živimo kot občani sveta. Vse je blizu. Vse, kar se zgodi, se takoj izkaže kot pomembno tudi za nas. Ogrožajo nas vojne, ki divjajo tisoče kilometrov daleč stran; takoj nas prizadanejo ekonomski ukrepi te ali one grupacije (proizvajalcev in prodajalcev surovin, energije ali tehnologije, te ali one nadnacionalne oziroma regionalne gospodarske zveze). Kulturni in kontra-kulturni, umetnostni, znanstveni, filozofski in verski vplivi hitro in intenzivno teko skozi množične medije po vsem planetu. Tudi najmanjši, najbolj obrobni, najskrajnejši (in še drugi »naj«) so v teh razmerah dobili svojo priložnost (nekaj ekstremistov npr. lahko s poljubnim nasilnim dejanjem priklene nase za več dni, tednov ali celo mesecev pozornost svetovnega »javnega mnenja«) …

Ta svet ni idealno prebivališče človeka ... Še vedno je razdeljen na dve veliki gospodarsko vojaško politično ideološki grupaciji, bloka, ki zlasti z oboroževalno tekmo in z bojem za interesna območja najbolj ogrožata svetovni mir. Svet je razdeljen tudi na bogati, razviti sever in revni, nerazviti jug. Čeprav lahko ogromno beremo in poslušamo o nujnosti pomoči deželam »v razvoju« (le redke so zaradi težavne gospodarske situacije lahko razvijajo), je prepad med njimi in razvitimi vedno globlji.

Gibanje neuvrščenosti se je pričelo rojevati na začetku petdesetih let, ko so se v grozečem vzdušju hladne vojne začele kot samostojen mednarodnopolitični dejavnik na svetovnem odru uveljavljati nove svobodne in samostojne dežele Azije in Afrike. Jugoslavija, ki je tedaj izšla kot zmagovalka iz konfrontacije s Stalinom in Kominformom, je najprej v ZN začela navezovati stike z republikanskim Egiptom in z Indijo. Azijskoafriška konferenca v Bandungu je bila generalka za prvo konferenco neuvrščenih dežel v Beogradu leta 1961.

Politika aktivne miroljubne koeksistence se je uveljavila kot edina pot reševanja sveta iz slepe ulice nasilja, izkoriščanja, političnega manipuliranja, ideološkega zavajanja itn. Stalinistični hegemonizem in totalitarizem ter koncepcija o vodilnem središču mednarodnega komunističnega in delavskega gibanja, ki je bil hkrati še nekakšno skupno vodilno središče držav, ki se razglašajo za socialistične oziroma ljudsko-demokratične, še posebej pa grobo teptanje človekovih pravic, kakršno so bili znani zrežirani procesi v vzhodnoevropskih državah, ki naj bi »dokazali« povezanost »jugoslovanskega revizionizma« oziroma »Titove klike« z vsem reakcionarnim na tem planetu – predvsem to so bile tiste danosti v družbenopolitičnem življenju, ki so v slepo ulico pripeljale tradicionalno pojmovanje proleterskega internacionalizma. Hkrati pa se je izkazalo, da na prostranstvih Azije in Afrike (pozneje tudi Latinske oziroma Južne Amerike) ne klijejo le različna nova pojmovanja socializma, pač pa se kristalizira tudi drugačen, širši, bolj odprt internacionalizem.

...

NASLEDNJE POGLAVJE

* * *

Duhovna misel dneva je rubrika, v kateri bomo vsak ponedeljek in petek opoldne od 3. maja do 7. oktobra v obliki radijskega podlistka predvajali košček političnega priročnika Komunistovo dejanje in misel – dostopen in pregleden, a nikakor površen učbenik za vsakodnevno politično delovanje.

Knjigo je leta 1981 izdala politična šola Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Napisal jo je pokojni Vladimir Sruk, humanist in družboslovec ter zaslužni profesor Univerze v Mariboru.

Priročnik Komunistovo dejanje in misel je dokument časa, ko je slovenski narod živel v drugačnem sistemu z drugačnimi izobraževalnimi institucijami in vsebinami. Odtlej se je naš politično-ekonomski položaj v svetu drastično spremenil, znanje predhodnih generacij pa nam je nedostopno in zakrito.

Čeprav smo iztrgani iz lastne zgodovine, so priročniki, kot je Komunistovo dejanje in misel, tudi danes lahko vodilo naprednim posameznikom, ki morajo v svojem delovanju in mišljenju zasledovati najvišje vrednote človečnosti in kolektivnosti.