Prisluhnite posnetku predavanja profesorja filozofije Tong Shijuna, ki je na povabilo raziskovalne skupine Speculative Thought v torek in sredo, 7. in 8. oktobra, gostoval na Filozofski fakulteti UL. Dogodek je moderiral prof. Zdravko Kobe, ki je predavatelju tudi odstopil termin svojih predavanj iz Kritične teorije družbe na drugi stopnji študija filozofije. Gre za prvo izmed obeh predavanj, ki jih je imel prof. Tong na FF: naslovljeno je »Zakaj so Kitajci izbrali marksizem?«, dan kasneje pa je imel še predavanje z naslovom »Nemško delavsko gibanje kot 'dedič nemške klasične filozofije'«. Slednjega žal nismo uspeli posneti.

Opis dogodka se je glasil:
»Dejstvo, da so Kitajci sprejeli marksizem – pojav svetovno zgodovinskega pomena – je mogoče v grobem razumeti skozi pet medsebojno povezanih vidikov. Prvič, marksizem je bila zahodna teorija, ki je ostro kritizirala Zahod. Kitajci so sicer občudovali zahodne dosežke, a hkrati globoko prezirali zahodno aroganco, zaradi česar je bil marksizem posebej privlačen. Drugič, bil je idealistična teorija, utemeljena na realizmu, ki je skušala upravičiti in uresničiti človeške vrednote na podlagi objektivnih dejstev. Za narod, ki je stremel k ohranjanju starodavnega ideala tianxia ('vse pod nebom') v moderni tehnološki dobi, je bil to izjemno navdihujoč pristop. Tretjič, marksizem je ponujal 'sveto' teorijo v sicer profanem času. Za ljudstvo, katerega kulturna tradicija je poudarjala 'imanentno transcendenco,' je imela ta lastnost globok odmev. Četrtič, bil je teorija, ki je presegala samo teorijo, saj je povzdigovala pred teoretske ali ne teoretske človeške dejavnosti nad teorijo samo, kar je nagovarjalo narod, ki je bil hkrati pragmatičen in razumen. In petič, marksizem je poosebljal racionalizem, kritičen do racionalizma, kar je zadovoljevalo sodobne psihološke potrebe Kitajcev, ki so zaupali lastni tradiciji razumnosti (lixing), da se bo zoperstavila napredku zahodne racionalnosti (lizhi) in se hkrati od njega učila.«

Predavanje ponuja izjemen vpogled v delovanje državne ideologije Ljudske republike Kitajske, ki jo prof. Tong kot filozof in hkrati rektor Univerze New York v Šanghaju (pozicijo opravlja od leta 2020) dobro pozna. Predavatelj same »razloge za 'izbiro' marksizma« predstavi v zadnjem delu predavanja, velik del pa nameni razjasnitvi pozicije mednarodnega in zgodovinskega položaja Kitajske danes, opozori na neustreznost določenih zahodnih predstav o Kitajski ter nakaže, kaj vse se lahko naučimo od Kitajske – dežele, kjer je lokomotiva dialektike še vedno v pogonu –, če je ne zreduciramo na antiujgurstvo in totalitarizem.