Obstaja Damir. Damir Avdić je kantavtorski modus operandi pretresel nemudoma, ko je v kitaro poslal električni naboj in čez odrezavo tekstopisje svetu, v katerem živimo, poostril optiko. Le leto po v Tuzli posnetem prvencu, tokrat brez nadimka Diplomatz, v studiu Radia Študent posname album, ki si mu upa reči Život je raj. Perspektivo neposrednega nagovora je od tedaj razširil pred gledališka občinstva, v spremljavah plesu in samostojno, ter literarne izdaje. Več kot potreben angažma v domačih kulturnih scenah m uje pristojno ministrstvo leta 2012 priznalo s statusom samozaposlneega v kulturi, ki ga je pred kratkim uspešno podaljšal do leta 2018. 

Obstaja Osebek № 22. Zapletel se je v družinsko skupnost in ustvaril dva mlajša osebka. Začasno prebiva v Sloveniji in kot samozaposleni v kulturi uveljavlja normirane stroške v višini 70 odstotkov prihodkov, ki so neobdavčeni, dohodnino plačuje od preostalih 30 odstotkov. 30 % od ~900, kolikor upošteva Upravna enota Ljubljana, znaša manj od osnovnega zneska minimalnega dohodka v Republiki Sloveniji, ergo ne dovolj za (pre)živetje štiričlanske družine. Osebek № 22 tako pred letom dni ni dobil podaljašnega dovoljenja za začasno bivanje in bo moral zapustiti državo. 

Ali ste opazili, da sta številka dvadeset i dve in Damir Avdić ista oseba? Dosledno sledenje na uradnih papirjih zapisanega nam daje moč, da v 4. Javnem pismu jasno zapišemo nestrinjanje z rigidno statistično obravnavo zadev, opozorimo na stanje samozaposlenih v kulturi in si nasploh priznamo, kaj da kultura državi in obratno. 

Prečiščeno besedilo 4. Javnega pisma: 

Pismo poslušalstva Radia Študent Ministrstvu za kulturo in Uradu za tujce.

Pišemo vam v zvezi z nedavno birokratsko odločbo, pod katero se je podpisala gospa Nina Bačnik, vodja Oddelka za tujce, in ki obelodanja, da naj umetnik in glasbenik Damir Avdić začne počasi pakirat kufre, saj mu oblastniško-birokratska struktura ne kani podaljšati dovoljenja za bivanje.

V Sloveniji so stvari že itak vredne obupa, birokrati pa ostajajo zvesti sami sebi. Medtem ko si tako rekoč na vseh področjih za zgled jemljemo Zahod, v tem primeru počnemo ravno nasprotno, saj na Zahodu vse vrhunske intelektualce in ustvarjalce sprejmejo z odprtimi rokami.

Ker gre za izjemno pomembnega in prvorazrednega ustvarjalca tako za Slovenijo kot širšo regijo, saj je Avdić zelo pronicljiv in senzibilen umetnik, brez katerega si je alternativno glasbeno sceno težko zamisliti, pismo naslavljamo na Ministrstvo za kulturo. Kajti prav to ministrstvo je spoznalo in prepoznalo omenjeno vrhunskost ter mu v skladu s tem podelilo status, ki med drugim označuje izjemen prispevek k slovenski kulturi.

Država izganja ustvarjalca, katerega doprinos h glasbi je neprecenljiv. Gre za birokratski fašizem. Damirja Avdića, umetniško imenovanega tudi Bosanski psiho, smatramo za slovenski javni interes.

Od Ministrstva za kulturo slednjič zahtevamo, naj se odzove in zavzame za ustrezno rešitev problema. Z drugimi besedami: ker ga je vzelo v svoje okrilje, naj ga tudi zaščiti.

Poslušalci Radia Študent.

Fotografija: Jože Svetičič