21. 4. 2017 – 12.00

Okoljski boji Južne Amerike

Audio file
Vir: Lastni vir

V današnji oddaji pogovor z lokalno iniciativo Rešimo Rogoški gozd. V osrednjem delu oddaje intervju s tovarišico iz Čilenskega kolektiva, ki se trenutno ukvarja z bojem proti mega infrastrukturnemu projektu pod imenom IIRSA. Za konec pa še etimološko-etnološki kotiček - beseda dneva: govno!

.......

 

IIRSA, krajše za Initiative of Integration of South-American Infrastructure, je eden izmed največjih infrastrukturnih projektov, ki so bili kadarkoli izpeljani na svetu. Latinski Ameriki zaradi njega grozi popolna sprememba geografije kontinenta z namenom lažjega pretoka kapitala, predvsem v smislu tam prisotnih naravnih surovin, katerih ekstrakcija naj bi se v naslednjih letih še bolj intenzivirala.

O projektu IIRSA smo se pogovarjali s tovarišico iz Čila, ki je vpeta v kolektiv Anarhističnega magazina, ki se ukvarja s temami ekoloških bojev, trenutno s poudarkom na omenjenem projektu.

 

Iniciativo IIRSA enako kot druge megaprojekte narekujejo interesi transnacionalnih korporacij, ki stremijo k večji ekstrakciji naravnih virov ne glede na posledice v danem okolju. Je projekt, ki prinaša profit za mednarodne trgovske akterje na račun uničenja okolja, naravnih virov in človeških življenj. Iz podobnih projektov smo se imeli priložnost učiti že večkrat v zgodovini, čas je, da rečemo odločen 'ne'. Ne opustošenju in onesnaženju zemlje, vode in zraka. Ne obljubam o delovnih mestih, ki se izkažejo za prekarne in podplačane delovnike na račun zdravja delavcev. Ne boljšim infrastrukturnim povezavam, ki prinašajo boljši dostop za kapital, ki vsakemu fragmentu narave postavlja denarno vrednost. Ne Iniciativi za integracijo južnoameriške infrastrukture!

....

 

Etimološko-etnološki kotiček: Govno

Govno, latinsko stercus, najdemo v mnogih slovanskih jezikih, tako na primer hrvaško in srbsko govno, narečno rusko govno, češko hovno. Praslovansko govҌno pomeni človeške ali živalske iztrebke in je dalje sorodno s staroindijsko gutha, avestijsko guva in armensko ku vse v pomenu iztrebek ali gnoj. Vse to se je razvilo iz indoevropskega korena gouH oziroma goHu v pomenih blato, gnoj, iztrebki in gnusoba. Sorodnosti najdemo še v besedah gabiti se, gad in gizda oziroma gizdalin. Tu omenimo še razvoj besede gizditi se, ki je v osnovi pomenila mazati se z blatom, kasneje pa vzporedno dobila še nasproten pomen, torej ličiti oziroma lepotičiti se.

Ob tem pa omenimo še zanimivo arhaično besedo gnojvoža in tudi gnovuža (Kozjansko), ki pomeni vožnjo gnoja na njive z vozovi ali prenašanje v koših. To je bila ena od oblik medsebojne pomoči na vasi (občasno tudi za plačilo), povezana s posebnimi šegami. Jeseni, pred snegom, so moški, kidači, kidali, vozarni vozili, skoparniki kopali in ženske trosile gnoj na njive. Ob tem opravilu so se razvile posebne šege: s prvim vozom gnoja so moški ženskam skupaj s šopkom iz kopriv poslali slamnatega, v cunje napravljenega moža, ženina, ki so jim ga dekleta poslala nazaj. Delo so končali z obilno večerjo, po njej so fantje za dekletov pušeljc kot nagrado tekmovali, kdo bo ujel jabolko, ki ga je na mizo vrgel gospodar, in dobil tudi vanj zataknjen kovanec. Gnojvoža je večinoma prenehala v drugi polovici 20. stoletja, predvsem po množični uvedbi traktorjev.

...

 

Skupaj s še nekaterimi drugimi kolektivi se je Zadruga Urbana odločila soorganizirati tradicionalni, XVI., Antifa festivala. Verjamemo, da je antifašistična tradicija - še posebaj v času, ko populistične in izključevalne politike v javnih prostorih ponovno postajajo dopustljive, zelo pomembna in jo ne smemo zanemarjati.



Sicer tradicionalno nekoliko bolj koncertno naravnanemu dogodku bomo letos dodali tudi diskusije, delavnice sitotiska, šivanja, popravila koles, izdelave šablon za grafitiranje, ustvarjalne delavnice za otroke…; antifa turnir v košarki »Vrzimo fašizem v koš«; skate session, »hrana ne orožje« kuhinjo, ki bo poskrbela za hrano. Sejem z distribucijo literature, metelkovskih umetnin in ostalih materialov. Zadruga Urbana pa bo še posebno pozornost namenila alternativni tržnici s pridelki in ostalo hrano, izmenjavi semen in sadik; ter bolšjemu sejmu in bazarju.

 

 

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.