19. 3. 2021 – 10.15

Pozor žabe na cesti

Audio file
Vir: Lastni vir

V osrednjem delu se bomo posvetili vprašanju, zakaj žabe ne znajo varno prečkati ceste:

- pogovarjali smo se z Zalo iz iniciative Pomagajmo žabicam in Anjo iz Herpetološkega društva

******************************************************************************

Kilave čire čare

 

Vrtna solata

V današnji kilovščini pa spet ena preprosta, poceni in vsem dostopna rastlina, to je vrtna solata, imenovana tudi likovščina ali virhovka. Glavne moči solate so brezmadežnost, zaščita, ljubezensko vedeževanje in spanje.

Jejte solato, če se želite obvarovati telesnih skušnjav; obvaruje vas tudi pred morsko boleznijo. Če posadite seme solate v obliki imena ljubljenega in bo seme dobro klilo, bo taka tudi ljubezen. Solata, gojena na vrtu, nudi zaščito hiši. Poleg tega si lahko s sokom iz solatnih listov mažete čelo, kar pomaga pri nespečnosti.

****************************************************************************************

 

Morbidno kilave novice ali kako kopati grobove naravi in okolju

V zadnjih dneh je v domačih logih najbolj odmevna novica o spremembah Zakona o vodah, ki na široko in po hitrem postopku odpira vrata nenasitnemu kapitalu in njegovim izvajalcem grobokopom tudi v vodovarstvena območja. V praksi to pomeni, da lahko vsi prežeči velikani onesnaževalci, ki so do sedaj navidezno nedolžno čakali na meji vodovarstvenih območij, svoje do zdaj nezakonite izpuste nevarnih snovi in širitve legalizirajo. To pomeni tudi, da lahko vsi nadobudni novi onesnaževalci postavijo svoje proizvodne obrate z nevarnimi snovmi na vodovarstvena območja brez okoljevarstvenih dovoljenj in dolgih birokratskih postopkov. Seveda pod budnim nadzorom strica Vizjaka. Ker zakaj bi eni lahko, drugi pa ne? Konec koncev je bila tudi tovarna Rog postavljena na vodovarstvenem območju in uporabljala nevarne snovi, pravi Vizjak.

Na drugi strani, strnjeni gozdovi, naselja in območja Nature 2000, kar pokajo po šivih od načrtovane “zelene” uporabe obnovljivih virov energije. Veliki plan boja proti podnebni krizi, ki bo hkrati pokopal še obsežen del ohranjene narave z ogromnim vplivom na širše okolje, na prvo mesto postavlja hidroelektrarne na Savi. Manj poudarjene pa so vetrne in sončne elektrarne. V teh dneh je tako čutiti močan odpor prebivalcev okraja Šmartno na Pohorju proti postavitvi vetrne elektrarne v Kalšah, pri čemer je najbližja vetrnica z neznosnim in škodljivim hrupom oddaljena le 150 m od zadnje hiše. Vetrnice so predvidene tudi v neposredni bližini ekološko pomembnih območij, območij Nature 2000 in bivališč vseh treh velikih zveri, zaščitenega divjega petelina ter mnogih drugih vrst ptic in netopirjev v občini Loški Potok. Na območju Kraškega roba, ki je del Nature 2000, pa se pripravlja projekt razkopavanja 50 hektarjev kraških pašnikov za postavitev sončne elektrarne.

Še nekoliko globlje v nedotaknjene kotičke in torej dlje od oči in srca javnosti zajeda predlog sprememb Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, ki ob namnožitvi podlubnikov (po domače lubadarjev) dovoljujejo sečnjo in sežig dreves v gozdnih rezervatih, ki vključujejo tudi pragozdne ostanke. Do sedaj so bili gozdni rezervati definirani kot prvinsko ohranjeni gozdovi, zavarovani pred vplivi človeka, vsakršni posegi vanje zavoljo tako dobro znane varnosti gospodarstva pa bodo iz njih slej ko prej pod pritiski tako dobro znanih kapitalističnih jastrebov napravili goloseke ali v najboljšem primeru izčrpane molznice lesne industrije.

Iz lokalnih globočin v svetovna grmovja. Kjer se morda naš »Balkan« še obotavlja, je na drugem koncu sveta to že čista klasika. Po poročanju angleške mreže BBC se zavarovana območja deževnih gozdov v Braziliji zadnja leta ilegalno prodajajo kar po spletnem portalu Facebook. Poleg zaščitenih območij so naprodaj tudi deli gozdov, kjer še živijo staroselci. V spregi z lokalnimi nepridipravi in politiki se po ilegalnem goloseku gozda spremeni tudi status zaščitenega območja v nezaščiteno, čemur sledi sprememba namembnosti zemljišč, nadaljnje izčrpavanje naravnih virov in democid več tisoč lokalnih prebivalcev. Ilegalna razprodaja po spletu se dogaja že celo dekado, pod sedanjo oblastjo in epidemijo COVID-19 pa vse skupaj meji na črni petek. Na srečo je vsaj predsednik Bolsonaro načeloma proti vsem kaznivim dejanjem, tudi s področja varstva narave.

Zaključimo pa vseeno v bolj pozitivnih odtenkih sive in skočimo še na sever Evrope, točneje v Helsingborg na Švedskem, kjer se bo na svetovnem sejmu EXPO leta 2022 predstavila tudi Ikea. Kakor pravijo na spletni strani, bodo združili moči s celotnim mestom Helsingborg in ga skupaj predrugačili v trajnostno mesto prihodnosti. Trgovski velikan z več kot milijardo rednih kupcev in razvito mrežo s skoraj 500 trgovskimi centri bo z lokalno skupnostjo in drugimi zainteresiranimi posamezniki razvijal skupnostne principe na področjih vrtnarjenja, kuhanja in prodaje na tržnici, pomembni pa bodo predvsem socialni vidiki, kot sta inkluzivnost in sodelovanje. Prebivalci Helsingborga so najbrž že veseli in v pričakovanju dogodka, ekipa Kilavega semena pa lahko le cinično doda, da imamo Ikeo končno tudi v Ljubljani.

**************************************************************************************

 

Kuhamo z mojstrom Jadranom: veganske miške

 

Aktualno-politične oznake

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.