Začenjamo protestno: Črn Trn – Radikalna agrarna zveza podpira protest proti novemu Centru Rog: Za več avtonomnih prostorov, za več skupnostnega in proti Centru Rog ter komercializaciji mest

Nadaljujemo festivalsko: reportaža z II. Črntrn festa – radikalne veselice

Zaključujemo internacionalno: Antiavtoritarno podeželje – komunike Balkanskega anarhističnega sejma knjig 2023

Vege recept: Šmorn

Vabimo: Filmska Infokafana: "The Loud Spring". Filmu bo sledil pogovor z njegovimi ustvarjalkami. Petek, 27. oktober 2023, ob 19h @ A-Infoshop (AKC Metelkova mesto).

Film se ukvarja s perečo tematiko klimatskih sprememb, ki jo na lastni koži vse bolj čutimo tudi tukaj. Začne se s vprašanjem zakaj se izpusti CO2 niso zmanjšali od pričetka OZN-ovih klimatskih konferenc: zakaj smo izgubili 30 let? Obravnava težave »zelenega kapitalizma«: potrebo po gospodarski rasti, ki je značilna za kapitalistična gospodarstva, in odvisnosti nacionalnih držav od gospodarskih uspehov na svetovnem trgu. V tem okviru ocenjuje potencial obnovljivih virov energije in drugih tehnoloških rešitev v luči problema izčrpavanja naravnih virov. V drugem delu pa obravnava vprašanji: Kako bi lahko izgledala družba sposobna odgovorov na klimatsko krizo? In kako jo izgradimo?

**********************************************************************

Za več avtonomnih prostorov, za več skupnostnega in proti Centru Rog ter komercializaciji mest: Izjava Črnega Trna – Radikalne agrarne zveze

Priča smo otvoritvi še ene stekleno-betonske palače, še enemu betoniranju mesta, še eni površini, ki bo popolnoma podvržena interesu kapitala in mestnih elit. Do pred kratkim je stavba Avtonomne tovarne Rog nudila prehrano, kulturne in športne aktivnosti, številne ateljeje, mnogotere delavnice, in to vse na samoorganiziran, avtonomen način. Rog je nudil zatočišče tako marsikateremu popotniku kakor tudi lokalni skupnosti. Omogočal je nekomercialne in svobodne prostore srečevanja, vse to brez projektov, razpisov, hišnih redov, članarin, šefov in menedžmenta. V Rog je zahajala raznolika populacija, tako z družbenih margin kakor iz sosednjih blokov.

Vse to je Ljubljano za njene prebivalce delalo znosnejšo, kar se je kazalo tudi v široki podpori, ki jo je skvot Rog užival lokalno in regionalno. Zato Zoranu Jankoviću ni preostalo drugega, kakor da na mafijski, ilegalen način, v času najostrejših protikoronskih ukrepov avtonomno oazo sredi Ljubljane zahrbtno iztrga iz rok lokalne skupnosti in jo preda v roke kapitalističnih interesov …

… In naredi Center Rog, ki ni nič od prej naštetega in ga nihče zares ne potrebuje. Nihče ne potrebuje še ene petične gostilnice, v kateri se bolj nasitiš z gledanjem kot zaužitjem, nihče ne potrebuje še ene lončarske delavnice v Ljubljani, nihče ne potrebuje tedna mode, nihče ne potrebuje direktorja Roga, nihče ne potrebuje dragih podzemnih garaž, nihče ne potrebuje pet nadzorovanih ateljejev, zatem ko se jih je porušilo 50, in nihče ne potrebuje Parka izbrisanih na ruševinah Socialnega centra Rog, v katerem so izbrisani delovali.

Aroganca oblasti in preostalih investitorjev v mestih se kaže v nenehnem betoniranju, sekanju dreves tako na Rožniku kakor na nabrežju Roga, prisilnem izseljevanju obrtniških kvartov, kar po »Kurilniški« grozi tudi »Kolinski«, začasni ali stalni privatizaciji javnih površin s terasami barov ali sponzorskimi dogodki na Kongresnem trgu ter iztiskanju prebivalcev iz mesta na račun turističnih oziroma elitističnih spalnih kapacitet.

Komercializacija mesta ne prizanaša nikomur, vse je na voljo za pravo ceno, tako obleke ljubljanskega tedna mode kakor tudi prostori Centra Rog – v katerega bodo nekoliko zadržano vstopili tudi nekdanji podporniki Avtonomne tovarne Rog, kot na primer Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, ki sicer že leta neuspešno opozarja na akutno pomanjkanje prostorov v Ljubljani.

Oblasti in kapital Ljubljano delajo zabetonirano in neuporabno, nadzorovano in za nepovabljene neprijazno. Po drugi strani jo avtonomne, samoorganizirane in antiavtoritarne iniciative delajo živo, dostopno, svobodnejšo in uporabno. Konflikt interesov med kapitalom in ljudmi je jasen in jasno je, na katero stran se pozicionira Črn Trn – proti komercializaciji, proti uničevanju okolja ter proti oblastništvu in kapitalu, saj to, tako v mestih kakor na podeželju, morda prinaša takojšnje zaslužke za privilegirano peščico, medtem ko ne ponuja dolgoročnejših perspektiv, saj nepovratno uničuje okolja, v katerih živimo. Jasno je, da se moramo takemu početju zoperstaviti, saj gre za naša življenja, naše prostore in naše okolje.

Zato se pridružujemo pozivu »za drugačnega Roga, za drugačno mesto, za drugačno prihodnost! Za svobodno Ljubljano!«, objavljenemu na socialnem omrežju Avtonomne tovarne Rog.

Vzemimo si prostore nazaj

Tako v mestih kot na podeželju proti diktaturi kapitala

Center Rog je mrtev, živel Avtonomni Rog

Črn Trn – Radikalna agrarna zveza, 13. 10. 2023

*************************************************************************

II. Črntrn fest – radikalna veselica

Konec septembra je v organizaciji Črnega Trna – Radikalne agrarne zveze potekal drugi festival, med drugim namenjen krepitvi kontrakulture na podeželju, s čimer zveza želi prispevati h grajenju kontra-moči anti-avtoritarnega gibanja tudi izven urbanih sredin.

Radikalno veselico gosti vsakič druga avtonomna iniciativa – članica Črnega Trna. Če se je prejšnje leto kolektiv Kilavega semena udeležil festivala na Krasu, se je festival tokrat gostilo preko Mure. Festivala se je udeležila večina od okoli desetih iniciativ, srečanje pa je bilo odprto tudi za širše antiavtoritarno gibanje. Vikend program je bil sestavljen po principu predhodnih pobud sodelujočih in je vključeval vse od političnih diskusij, delovnih akcij, praktičnih delavnic do kontra-kulturnega programa ter organizacijskih sestankov tako glede samega festivala kakor tudi Črnega Trna nasploh.

Samoorganizacija se je, ob upoštevanju okvira iniciative gostiteljice, predpostavljala pri vseh dejavnostih. Še posebno razveseljujoče je bilo dejstvo, da je bilo poskrbljeno za nekapitalistično hrano:

//////////////////////////////////////////////////////////////

Upajmo, da se bo v prihodnje kakšna od iniciativ odločila tudi za varjenje lastnega piva, saj bi to v kontekstu samozadostnosti festivala postavilo še piko na i. Praktični izrazi anarhističnih principov delovanja so se sicer odražali tudi na drugih nivojih. Zadnji dan je bil tako posvečen solidarnostnemu delu na kmetiji, pri čemer se je s pridom izkoristila številčnost rok:

//////////////////////////////////////////////////////////////

Sicer gre na kmetiji, gostiteljici tokratnega festivala, za zelo zanimivo iniciativo kolektivnega samoupravljanja in solastništva. Po principu »naredi sam«, s skupnim znanjem, viri in močmi poskušajo poskrbeti za čim večji del infrastrukture. Dobro imajo razdelane nivoje zasebne, kolektivne in bolj odprte, skupnostne rabe prostorov. Nekateri izmed njih pa si svoja domovanja postavijo tudi v predelanih kombijih ali prikolicah. Na eni izmed njih se je delalo tudi na festivalu:

//////////////////////////////////////////////////////////////

Na veselici se je našel tudi čas za sestanek Radikalne agrarne zveze, na katerem sta se določila čas in prostor letnega sestanka organizacije, med drugim se je tudi izrazilo nasprotovanje Centru Rog in komercializaciji mest ter zavzelo za več avtonomnih prostorov, za več skupnostnega in pa odločilo pridružiti pozivu »za drugačnega Roga, za drugačno mesto, za drugačno prihodnost! Za svobodno Ljubljano!« minuli četrtek.

Politična razprava se je nadaljevala na diskusiji o »Podnebnih spremembah, naravnih ujmah in odzivih nanje«. Debata se je začela nekoliko bolj generalno. Poudarilo se je, da je možno detektirati in pripisati velik del odgovornosti za klimatske spremembe kapitalističnemu opustošenju in državam, saj takšno početje spodbujajo. Prav tako niso spodbudni popoplavni plani pri nas, temelječi na novih megalomanskih investicijah v betoniranje, pri čemer bodo, kot v vseh kriznih situacijah, dobički za peščico izbrancev veliki:

//////////////////////////////////////////////////////////////

Ker ni videti, da se bodo podnebne katastrofe umirile, prej nasprotno, s tem pa bodo usahnila tudi sredstva, namenjena o-katastrofalnim obnovam, sta prilagajanje na novo realnost in preventivno ukrepanje nujna za vzdržnost – ne samo ruralnega dela, ampak družbe nasploh. Treba je prepoznati pozitivne elemente v družbi, kot so na primer prostovoljni gasilci ali javni zdravstveni sistem, se zoperstaviti njihovi nadaljnji dekonstrukciji, a obenem spodbujati razvoj solidarnosti od spodaj:

//////////////////////////////////////////////////////////////

Pomemben element Črnega Trna je poleg praktične solidarnosti in razvijanja antiavtoritarnih politik tudi izmenjava znanja. Izmenjava znanj avtonomnih iniciativ Črnega Trna lahko poskrbi za prenos marsikatere inovacije ali nadgradnjo ideje. Tako se je med drugim izvedla praktična delavnica kuhanja oglja:

//////////////////////////////////////////////////////////////

Ob strukturiranem delu Črntrn festa so potekali tudi posveti bolj neformalne narave. Na kmetiji se že vrsto let ukvarjajo s čebelarstvom, zaradi česar so lahko bogato prispevali k nadebudnim čebelarskim iniciativam:

//////////////////////////////////////////////////////////////

Seveda pa radikalna veselica ne bi bila veselica, če ne bi vključevala tudi kontrakulturnega programa. Eden od večerov je tako minil v znamenju francoskih revolucionarnih pesmi, katerim je sledilo poplesavanje do zore. A treba je poudariti, da je temu navkljub naslednji dan sledila uspešna delovna akcija, le ura pričetka se je nekoliko zamaknila:

//////////////////////////////////////////////////////////////

***************************************************************************

Antiavtoritarno podeželje – komunike Balkanskega anarhističnega sejma knjig

Na Balkanskem anarhističnem sejmu knjig (Bask), ki je potekal v Ljubljani med 6. in 9. julijem 2023, se je ena izmed diskusij nanašala na »Boje za antiavtoritarno podeželje, okolje in širše«, s čimer je predstavljala nadaljevanje debat Baskov prejšnjih let.

Na odprtem panelu so najprej predstavile poglede agrarne pobude iz skvota Scholeio (Solun, Grčija), agrarnega kolektiva Cultiva Orasul (Cluj, Romunija), mreže kmetov Radiči Domači (okolica Trsta, Italija) in radikalnega agrarnega združenja Črn Trn (regija Slovenije in širše). Svoje prispevke pa so predstavili tudi številni drugi; poleg pobud iz že omenjenih držav tudi iz Srbije, Madžarske, Avstrije, Portugalske, Nemčije, Francije, Nizozemske, Velike Britanije in tako naprej.

Poudarjena je bila pomembnost prisotnosti antiavtoritarnih idej na podeželju, da bi ustavili uničujoče procese, ki jih vsiljujejo državni in kapitalistični interesi.

Ekstrakcija in izkoriščanje tistega, kar je od narave ostalo, sta očitna tako na balkanski periferiji kot drugod, v mnogih primerih v imenu »novih zelenih industrij« in megainfrastrukturnih naložb. Prav tako so razširjeni procesi »suburbanizacije«, gentrifikacije ali turistifikacije, podobni tistim na urbanih območjih. Ti razkrajajo vaške skupnosti v individualizirana spalna območja ter spreminjajo naravo v potrošno dobrino, na voljo turistični industriji. Proizvodnjo hrane in dostop do rodovitne zemlje ob podpori države vse bolj obvladujejo veliki, običajno korporativni lastniki. S tem države, milo rečeno, podpirajo zastrupljanje zemlje in hrane, medtem ko puščajo srednje in male kmete v boju za preživetje na globaliziranem trgu pridelave in distribucije hrane.

Očitno je, da se antiavtoritarno in anarhistično gibanje na Balkanu in širše zaveda te situacije in vanjo aktivno intervenira. Na razpravi so se predstavili številni boji in prakse odpora proti uničujočim procesom. Kar je jasno sporočilo, da so ekološki boji antiavtoritarnega gibanja pomembni tudi v kontekstu splošnega boja proti državi in kapitalističnemu sistemu. Pridelava in distribucija kakovostne hrane je konkretna skrb znotraj gibanja, kar se odraža v številnih manjših in večjih pobudah, ki povezujejo mestna in podeželska območja. Te povezave so prepoznane kot bistven del prihodnjega razvoja antiavtoritarnih teženj na podeželju po krepitvi pozicij, ki presegajo nacionalistično-konservativne ali liberalno-potrošniške politike.

Na podlagi razprave je mogoče oblikovati dva splošna sklepa; poleg že pravkar opisanega je očiten tudi drugi. V globaliziranem svetu, v katerem živimo, je nadalje potrebno razvijati pobude in boje v svojih okoljih, a moramo pri tem ohraniti širšo perspektivo, saj se lahko le tako borimo proti globalnemu kapitalu in nacionalnim državam, ki si prizadevajo deliti tako nas kakor tudi našo moč od spodaj. S tem v mislih bomo tudi v prihodnje vzpostavljali sodelovanja v širši balkanski regiji in ideje na temo razvijali dalje na prihajajočih Balkanskih anarhističnih sejmih knjig. Dobimo se v Prištini!

Zemlja in svoboda!

Komunike iz razprave »Boj za antiavtoritarno podeželje, okolje in širše«, ki je potekala na Balkanskem anarhističnem sejmu knjig, 8. 7. 2023, v Ljubljani, Slovenija.