Začetek ekscesa sredi noči v Ljubljani: Bil sem slabe volje sredi noči. Zato sem mu dejal leta 1944 (Laku namreč): »Reci taksistu, naj zapelje do lekarne.« Ura je bila 5:00 in bila sva utrujena od naci maratona. Jaz pa sem tudi čutil ‘nekakšne’ zdravstvene probleme, čeprav sem imel še nekaj atomov moči za akcijo na ‘fronti’. Zaključeval se je moj alkoholni cikel Zyklon B. LAK me je gledal in potiho vprašal: »Katera lekarna je odprta ob takšni uri?«

»Dežurna pri Kliničnem centru.« Naročil je taksistu, naj odpelje do tja. To je bila tudi zadnja in edina postaja s tem taksistom. Izstopila sva iz avtomobila, mu plačala in odšla v lekarno.

127 (cifra številke naslikane svastike)

LAK je narisal svastiko nekje na sredini lekarne, med vhodnimi vrati in prodajalnim pultom. Gledal je farmacevtko in ji dejal v nemščini:
Ich zeichnete eine Swastika irgendwo inmitten der Apotheke, zwischen Eingangstür und Verkaufstresen. Ich schaute die Pharmazeutin an und
sagte: ‘Das ist fürs Protektorat Böhmen und Mähren.’ Retardierte blöde – niedrigste Germanenrasse – Sudetendeutsche haben wir schon angeschlossen
und den Tschechen die Frauen weggenommen, Bier getrunken, und jetzt gehen wir auf Alles. Avantgardistische de Sade Strö- mung innerhalb des
Nazismus. Nicht im Sinne des Spruches: ‘das trinken wir noch und gehen’, aber im Sinne: ‘das trinken wir noch, und gehen bis zum Überdruss und
auf Alles’. Über alle bizarre Rechtnormen des Völkerbunds. Sie wussten nicht, dass wir es ernst meinten. Sie lachten über unsere Ideen und
schauten sie treuherzig an. Abortus hat inzwischen schon den Verkaufstresen übersprungen und sagte der Pharmazeutin, dass es am besten für
alle sei, wenn sie das Verfahren nicht behindere. Dann schaute er mich an und fragte: Was wollen wir? – LAK, Opiate? Nimm Codein – er ist gut
für die Front, antwortet er. Die Pharmazeutin sagte, so wie ich es erwartete, dass sie uns bitte, dass wir den Raum verlassen würden, weil
sie andernfalls gezwungen sei die Polizei anzurufen. Auch LAK hat schon den Verkaufstresen übersprungen, so dass er auf der gleichen Seite war
wie die Pharmazeutin. Er schaut sie an und sagt: Wenn du gesagt hättest, dass wir bleiben sollten, gingen wir wahrscheinlich, jetzt ist es für
dich aber leider schon zu spät. (Ta svastika je za protektorat Bohemija in Moravija. Nazadnjaške, glupe – najnižjo raso Germanov – nemške Sudete
smo že priključili in Čehom pobrali ženske, popili pivo, sedaj pa gremo do konca. Ne v smislu izreka: ‘to še spijemo, pa gremo’, ampak v smislu:
‘to še spijemo, pa gremo do onemoglosti in konca’. Preko vseh bizarnih mednarodno pravnih norm Lige narodov. Oni ne vedo, da mi mislimo zares.
Smejali so se našim idejam in jih prostodušno gledali.) Jaz sem medtem že preskočil prodajalni pult in dejal farmacevtki, da bo najbolje za vse,
da ne ovira postopka. Nato sem pogledal LAK-a in vprašal: »Kaj hočeva, LAK, opiate?« »Vzemi kodein – ta je dober za bolečino na fronti,« je odvrnil.
Farmacevtka pa je, kot sem že pričakoval, rekla, da naju prosi, da zapustiva prostor, saj bo v nasprotnem primorana poklicati policijo. Tudi LAK je
že preskočil prodajalni pult, tako da je bil na isti strani kot farmacevtka. Gledal jo je in dejal: »Če bi rekla, da naj ostaneva, bi verjetno res
odšla, sedaj pa je na tvojo žalost že prepozno.« Njej je v glavi donel simultan prevod v češčini: »Nakreslil jsem svastiku někde uprostřed lékárny,
mezi vstupními dveřmi a prodejním pultem. Díval jsem se na lékárnici a říkal: Je to za protektorát Čechy a Morava. Zpátečnické idioty - nejnižší
rasu Germánů- Sudet’áky jsme už připojili a Čechům jsme vzali ženské, vypili pivo, a ted’ to dotáhneme do konce. Avantgardistický de Sadovský proud
uvnitř nacismu. Ne ve smyslu rčení: ‘tohle ještě vypijeme a jdeme’, avšak ve smyslu: ‘tohle ještě vypijeme a dotáhneme do konce až k bezvědomí’.
Přes všechy bizardní mezinárodní právní normy Společnosti národů. Ony nevědí, že my to myslíme doopravy. Smáli se našim idejím a prostoduše je
sledovali. Abortus už mezitím přeskočil prodejní pult a řekl lékárnici, že bude pro všechny nejlepší, když nebude bránit průběhu. Potom se na mě
podíval a zeptal se: co chceš, LAK, opiáty? Vezmi si kodein – ten je dobrý na frontu, odpověděl jsem. Lekárníce však řekla, jak jsem ostatné sám
čekal, že nás prosí, abychom šli z místnosti, bude jinak nucena zavolat policii. Já jsem už také přeskočil prodejní pult, takže jsem byl na stejné
straně jako lékárnice. Díval jsem se na ni a řekl jí: kdybys řekla, že máme zůstat, nejspíš bychom odešli, ale ted’ už je pro tebe bohužel
pozdě.“ Našel sem kodein in mu rekel: »Ma pusti jo, nimava več časa za te otroške igre.« To je bila zajebancija – čas za igro šele prihaja. 128
Narisal sem svastiko na prodajni pult. Slovaške niso popolnoma zasedli do leta 1944. Pustili so jim zmanjšan kos ozemlja, da jih delno obvarujejo
pred madžarskimi Huni. LAK je z nasmeškom dodal: »Čeprav ta monsignor Jozef Tiso ni bil tako slab, dokler niso prišli Sovjeti. Dieta slovaškega
naroda pod nacisti.« Gledal me je ter mi odgovoril na prejšnjo trditev o otroških igrah: »Pri reklamah na televiziji vedno rečejo, da se je pred
uporabo potrebno posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom. Zdravnika nikjer ne vidim, farmacevtko pač.« Nekaj časa je strmel v izdelek Medexa,
nekakšno smrečje ali nekaj podobnega. Jaz sem spremljal farmacevtko, za katero sva bolj ali manj vedela, da dokler bova v lekarni, ne bo poklicala
policije. Tudi farmacevtki je bilo po sarkazmu sodeč jasno, da marsikaj ni več odvisno od njene volje. LAK-a me je pogledal: »To smrečje, zadnjič
sem videl reklamo na televiziji, baje da je dobro za grlo.« »Daj mi, da vidim.« Preveril sem prisotnost alkohola v tem napitku. Pisalo je 0.5
promila alkohola. »Kaj boš s tem, to je za male otroke, vzemi kodein.« »Da, samo piše, shranjuj nedostopno otrokom … Počakaj še malo.« Odšel je do
farmacevtke. Presenetil ga je močan in sunkovit udarec v desno lice, ki sta mu sledili sledeči sentenci: »Sram te bodi, jaz sem izgubila veliko
sorodnikov v tej vojni. Kako si drzneta slikati te znake?« Gledal jo je in me vprašal: »Kako že gre v tisti knjigi, Abortus? Nastaviš še levo lice
ali nekaj takšnega?« »Da, vendar je nastavitev levega lica za časa njihovega pomenila žalitev, midva pa je nočeva užaliti, mar ne?« Hotela ga
je udariti še na levo lice, vendar je ta nameravan udarec zablokiral z levo roko in jo ponovno gledal v obraz: »Še vedno lahko sklenemo začasni
sporazum, kot Sovjetska zveza in nacistična Nemčija. Če bomo racionalni, si lahko porazdelimo marsikaj. Konec koncev nas družita ljubezen do
revolucije in sovraštvo.« LAK-u sem dejal: »Kaj se pregovarjaš s to proletarsko komunistično hipijevko? To so neke bizarne predigre. Če hočeš
viseti po komunističnih hipijevkah, pojdi na Metelkovo!« Prišel sem do nje. Ona je še vedno govorila o partizanih. Udaril sem jo v arkado.
Odletela je v omaro dva metra stran. Kri je bila že na tleh. In tudi voda, saj je bil pri omari še ‘Old boiler’. Vzel sem iz žepa Poppers,
inhaliral ter gledal slovansko komunistično partizanko. Plazila se je po tleh v krvi in vodi. Obrnil sem ji telo. Ulegel sem se na njo. Povedal
sem ji provokativno misel: »Avantgardna struja nacistov je vedno vedela, da bodo izgubili. Vendar so tudi vedeli, da se bodo imeli fino do konca!
To so bile že delno desadovske teze. Dolf je bil retrogradni kontrarevolucionist za razliko od napredne nacistične struje. Njega bi slej kot prej
‘vrgli’.« Raztrgal sem njeno delovno obleko do te mere, da sem si naredil ‘’pot do komunistične ‘zadruge’’. Bila je še vedno prisebna. To sva
tudi želela. Hotel sem zares divjaški orgazem. Njena kri je bila že na meni. Nekaj časa sem stiskal njene dlani z vso močjo, ki sem jo imel v
sebi. Nato sem med porivanjem trgal vse, kar se bilo oblečenega na zgornjem delu njenega telesa. Hotel sem, da se gola upira, kolikor se mora.
Naj najde v sebi komunistični uporniški duh. LAK je stopil na pult in odtrgal nameščeno kamero (pravica do zasebnosti). Po mojem vložku se je
voajeristična pozicija zamenjala. Bolečina notranjih organov me je delno minila. LAK je inhaliral Poppers. Bil je na njej. Preden je pričel z
‘zadrugo’, ji je dejal sledeč stavek: »Vojna vedno prikaže najboljše in najslabše v človeku. To tukaj je zgolj najboljše! Želim si, da si to
zapomnite za celo življenje.« Njena kri je bila tudi na njemu. Voda je še naprej tekla iz ‘Old boilerja’ in redčila kri. Bilo je približno
deciliter krvi v treh litrih vode. Začel je ‘porivati’. Medtem ko je to počel, je ni gledal. Jaz sem jo namreč gledal. Imel je drugačno taktiko.
Zamišljal si je protikomunistično aristokratko in igralko Catherine Schell iz razglednice. Na razglednici je pisalo All the best! Končal je v
treh minutah. Stal sem pri pultu. Mislil sem, da bova ‘morda’ odšla, vendar je tu bila sedaj v igri usodnejša stvar kot pri prejšnji Slovanki.
Ima preprosto ime: Generalplan Ost! Povedano še bolj preprosto: tu ni več kaj za izgubiti. Razen seveda zgolj nevrednega življenja. Far right far
east dark mind games – desadovska nacistična avantgarda. V igri je bil ‘Istočni izlaz’. Pri prejšnji Slovanki sva se nekako počutila še vedno na
‘Zahodu’. Inhaliral sem Poppers. Gledal sem komunistično hipijevsko Slovanko, kako se še vedno plazi ‘skozi’ kri in vodo proti telefonu. Prižgal
sem si cigareto za naci-romantiko. Potegnil sem dim in jo podal LAK-u. Odgnal sem se od pulta in brcnil Slovanko v desno ledvico. Zarotiralo jo
je za 60 stopinj v levo. Njeno življenje je bilo na nitki. Nisem bil prepričan, če bo preživela šok. Bilo pa je vse zelo disciplinirano in
estetsko. To je bila sicer tudi lastnost boljševiške in nacistične avantgarde. Iz druge strani jo je LAK brcnil v levo ledvico. Rotacija je bila
45 stopinj (matematično ‘preigravanje’). Ponovno sem se ulegel nanjo. Nisem in nisem imel zadosti. Še vedno pa sva seveda vedela, da ne kršiva
nobenih pretirano resnih zakonov. Lahko bi naju sicer zalotil kakšen visoko ‘moralen’ naci-oficir in bi morda hotel na vojnem sodišču dokazati,
da je najino dejanje ‘morebiti’ celo sporno po členu zakona K-237, ki je bil sprejet v Leipzigu po hitrem postopku leta 1939 (to bi bilo zares ‘
bizarno’). Ta člen je sicer bil napisan tako, da je puščal ‘veliko svobodne in evolucijsko racionalne volje’ v odnosu do Slovanov. Imel pa je
tudi podčlene, ki sva jih poznala do konca. Tukaj gre res za osupljiv tenhi(na)ci(ni)sti(čen)-biologističen trik. Na koncu mu je moral popustiti
tudi retrograden kontrarevolucionist Dolf. Desadovska avantgardno politična klika znotraj nacizma (ki je vedela, da ni realnih možnosti za zmago
v vojni, kar naredi vprašanje vojne za njihove zaveznike še bolj filozofsko zapleteno: zakaj so potem sploh v vojni, če tako in tako vedo, da ne
morejo zmagati!) je v luči rasnih vprašanj in eklatantno jasne stvari, da bo slej kot prej prišlo do napada na Sovjetsko zvezo, sprejela podčlen,
ki je temeljil na sledečih predpostavkah (Kar se tiče uporabe brutalnega nasilja v Sovjetski zvezi, so se avantgardisti in retrogradni
kontrarevolucionarji strinjali.

Pri tem pač ni bilo vredno izgubljati časa.): Vedeli so – desadovsko avantgardna klika –, da bo prišlo do rasnega mešanja v Sovjetski zvezi, še posebej v Belorusiji in Ukrajini. To je psihološko nemogoče preprečiti. Zato je v omenjenem podčlenu zakona K-237 iz leta 1939 pisalo, da spolni odnos s Slovanko (ali kakšno drugo pripadnico podrase v Sovjetski zvezi) ni nujno onečaščenje germanske rase. To pomeni, da kaznivo preganjanje tudi ni nujno v takšnih primerih. Definirali so, da v kolikor pride do spolnega odnosa s Slovanko in ‘namen ni bila prokreacija’, potem to sodi pod emocionalni pojem ‘sproščanja na fronti’. V kolikor pa do prokreacije vendarle pride in namen germanskega vojaka ni bil prokreacija s Slovanko, je potemtakem na-daljnja definicija, da je to v primeru njenega preživetja nedolžno dejanje.